1, 2. ¿Achkë nbʼanö chë rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë Jehová ma nuyaʼ ta pä ri nqakʼutuj che rä?

 «TABʼANAʼ chë yë Jehová ntok ri nbʼanö chë kiʼ akʼuʼx naʼän, y ryä xtyaʼ chawä ri nurayij awan» (Sal. 37:4). ¡Kan jaʼäl re tzij reʼ! Ye kʼa ¿ntel chë tzij riʼ chë Jehová ronojel mul xtyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä? Röj kan ütz nqaquʼ rij riʼ ¿Achkë rma? Taquʼ rij reʼ. Jun qachʼalal ixöq ri ma kʼlan ta nuʼij che rä Jehová chë nrajoʼ nbʼä chpan ri Tijobʼäl rchë yetjöx ri nkitzjoj ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios. Ye kʼa yeqʼax ri junaʼ y ma nbʼan ta pä invitar. Jun qachʼalal kʼajol ri kowan yawaʼ nuʼij che rä Jehová chë tresaj ruyabʼil rchë nkowin ntoʼon más pa congregación; tapeʼ ke riʼ ryä ma nkʼachöj ta. Jun kʼlaj qachʼalal nkiʼij che rä Jehová chë ttoʼ pä kalkʼwal rchë ma ntel ta qa chpan rutinamit, ye kʼa ri kʼajol riʼ nuyaʼ qa Jehová.

² Rkʼë jbʼaʼ rït chqä kʼo akʼutun che rä Jehová ri ma ruyaʼon ta pä chawä. Taq nbʼanatäj riʼ, rkʼë jbʼaʼ rït naquʼ chë Jehová nuyaʼ chkë ri nkʼaj chik ri nkikʼutuj che rä, ye kʼa chawä rït ma nuyaʼ ta pä. O rkʼë jbʼaʼ naquʼ chë ryä ma ruyaʼon ta pä chawä ri xakʼutuj che rä rma kʼo jun ma ütz ta abʼanon chwäch. Ya Janice, jun qachʼalal ixöq, ke riʼ chqä xquʼ. b Ryä chqä rachjil xkiʼij che rä Jehová chë nkajoʼ yebʼä pa Betel. Ya Janice nuʼij: «Rïn kan xinyaʼ chwäch wan chë kan chaq bʼaʼ xkojkiskʼij pä». Ye kʼa xeqʼax ri junaʼ y ma xebʼan ta pä invitar. Ryä nuʼij: «Kan kowan xibʼison chqä ma xqʼax ta chi nwäch achkë rma ma xqskʼïx ta pä; xinquʼ we kʼo jun nmak nbʼanon chwäch Jehová. Rïn kan xinkʼutuj che rä ryä achkë nwajoʼ, y ma nqʼax ta wä chi nwäch achkë rma ma ruyaʼon ta pä ri xinkʼutuj che rä».

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Rkʼë jbʼaʼ kʼo mul nqaquʼ we Jehová nqrkʼoxaj taq nqchʼö  rkʼë o manä. Ye kʼo jojun rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer ke riʼ chqä xkiquʼ (Job 30:20; Sal. 22:2; Hab. 1:2). ¿Achkë xkatoʼö rït rchë xtanmaj chë Jehová nuyaʼ pä chawä ri nakʼutuj che rä? (Sal. 65:2). Rchë nqaqʼalajsaj ri kʼutunïk riʼ, naʼäy qtzjon chkij re naʼoj reʼ: 1) ¿achkë ütz nqayoʼej chë xtuʼän Jehová?, 2) ¿achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän röj? y 3) ¿achkë rma rkʼë jbʼaʼ xtkʼatzin xtqajäl jojun chkë ri nqakʼutuj che rä Jehová?

4. Rkʼë ri nuʼij Jeremías 29:12, ¿achkë rutzjun Jehová chqë?

⁴ Jehová nuʼij chë xtqrkʼoxaj taq xtqchʼö rkʼë (taskʼij ruwäch Jeremías 29:12). Ri qa-Dios kowan yerajoʼ rusamajelaʼ y majun bʼëy nuyaʼ ta qa rij chkiwäch (Sal. 10:17; 37:28). Ye kʼa reʼ ma ntel ta chë tzij chë xtyaʼ pä jontir ri nqakʼutuj che rä. Rkʼë jbʼaʼ xtkʼatzin xtqayoʼej chë kʼa chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew Jehová xtyaʼ pä jojun chkë ri nqakʼutuj che rä.

5. ¿Achkë nutzʼët na Jehová taq nukʼoxaj ri nqakʼutuj che rä?

⁵ Jehová nutzʼët na we ri nqakʼutuj che rä rukʼwan riʼ rkʼë ri ruchʼobʼon nuʼän (Is. 55:8, 9). Jun chkë ri ruchʼobʼon ryä, ya riʼ nuʼän chë chwäch le Ruwachʼlew yejeʼ winäq ri nkajoʼ chë ryä nuqʼät tzij pa kiwiʼ chqä chë junan y kiʼ kikʼuʼx nkiyaʼ ruqʼij. Ye kʼa Satanás xuʼij chë röj más ütz xtqbʼä pa qakʼaslemal we ma nqayaʼ ta qʼij chë Dios nukʼwan qabʼey (Gén. 3:1-5). Rchë nukʼüt chë ri Diablo ma tzij ta ntzjon, Jehová xyaʼ qʼij chë ri winäq nkiqʼät qa tzij pa kiwiʼ; ya riʼ rubʼanon chë pa qaqʼij komä kowan kʼayewal qlon (Ecl. 8:9). Röj qataman chë komä Jehová ma xtresaj ta jontir ri kʼayewal. Xa ta ryä nuʼän riʼ rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun xtkiquʼ chë ri winäq yekowin nkiqʼät tzij chqä chë yekowin nkesaj jontir ri kʼayewal ye kʼo.

6. ¿Achkë rma nkʼatzin nqayaʼ chwäch qan chë Jehová kowan najowan chqä kan pa rubʼeyal nuʼän che rä jontir?

⁶ Jehová jalajöj rubʼanik nuyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä tapeʼ xa junan jbʼaʼ ri nqakʼutuj kikʼë nkʼaj chik. Jun tzʼetbʼäl. Taq ri qʼatöy tzij Ezequías kowan xyawäj, ryä xuʼij che rä Jehová chë tknaj, y Jehová kan xuʼän riʼ (2 Rey. 20:1-6). Ye kʼa taq ri apóstol Pablo xtäj ruqʼij chrij chë tresaj jun kʼayewal chrij ri achiʼel ta jun kʼix pa ruchʼakul —rkʼë jbʼaʼ jun yabʼil ri xrïl—, Jehová ma xuʼän ta (2 Cor. 12:7-9). Tnatäj chqë ri xbʼanatäj kikʼë ri apóstoles Santiago chqä Pedro. Ri qʼatöy tzij Herodes xrajoʼ xerukamsaj che kaʼiʼ. Tapeʼ ri congregación xchʼö rkʼë Dios pa ruwiʼ Pedro y rkʼë jbʼaʼ pa ruwiʼ Santiago chqä, Santiago xkamsäx, ye kʼa Pedro ma xkamsäx ta rma Jehová xuʼän jun milagro rkʼë (Hech. 12:1-11). Rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ achkë rma Jehová xköl Pedro ye kʼa Santiago manä. Tapeʼ le Biblia ma nuʼij ta, röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová «chöj nuʼän che rä jontir» chqä chë kan che kaʼiʼ xerajoʼ (Deut. 32:4; Apoc. 21:14). c Kʼo mul, rkʼë jbʼaʼ ri nuyaʼ pä Jehová chqë ma ya riʼ ta ri qayoʼen röj. Ye kʼa majun bʼëy nuʼän ta kaʼiʼ qakʼuʼx chrij ri nuyaʼ pä ryä chqë, rma qataman chë ryä kowan najowan chqä kan pa rubʼeyal nuʼän che rä jontir (Job 33:13).

7. ¿Achkë ma ütz ta nqaʼän, y achkë rma?

⁷ Röj nqatäj qaqʼij rchë ma nqajnamaj ta ri najin nqaqʼaxaj rkʼë ri nkiqʼaxaj ri nkʼaj chik. Jun tzʼetbʼäl, rkʼë jbʼaʼ kʼo jun nqakʼutuj che rä Jehová y ryä ma nuyaʼ ta pä chqë. Jbʼaʼ chrij riʼ nqatamaj chë kʼo jun  qachʼalal xkʼutuj che rä Jehová kan achiʼel jbʼaʼ ri xqakʼutuj röj che rä y che rä ryä kan xyaʼöx pä. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë ya Anna, jun qachʼalal ixöq. Matthew, ri rachjil ryä, kʼo wä cáncer che rä. Rma riʼ ryä xuʼij che rä Jehová chë tknaj (tqʼomaj) rachjil. Rma chpan ri tiempo riʼ ye kʼo chik kaʼiʼ qachʼalal ixoqiʼ ri ya kʼo chik kijunaʼ ri kʼo chqä cáncer chkë, ya Anna nchʼö wä rkʼë Dios pa kiwiʼ che oxiʼ ryeʼ. Xqʼax ri tiempo y ri kaʼiʼ qachʼalal ixoqiʼ xekʼachöj, ye kʼa Matthew xkäm. Pa naʼäy, ya Anna xquʼ we yë Jehová xbʼanö chë ri kaʼiʼ qachʼalal ixoqiʼ xekʼachöj y, we ke riʼ xbʼanatäj, achkë rma ma xuʼän ta riʼ rkʼë rachjil. Röj ma qataman ta achkë rma ri kaʼiʼ qachʼalal ixoqiʼ xekʼachöj, ye kʼa qataman chë Jehová xtchüp ruwäch jontir ri nbʼanö chqë chë nqatäj poqän chqä chë nrajoʼ yerukʼasoj pä rusamajelaʼ ri ye kamnäq äl (Job 14:15).

8. a) Rkʼë ri nuʼij Isaías 43:2, ¿achkë nuʼän Jehová rchë nqrtoʼ pä? b) ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri nqchʼö rkʼë Dios taq yeqaqʼaxaj kʼayewal? (Tatzʼetaʼ ri video Ri nqchʼö rkʼë Dios nuyaʼ qachqʼaʼ).

⁸ Jehová ronojel mul xtqrtoʼ pä. Ri qatat Jehová kowan nqrajoʼ y ma nqä ta chwäch chë röj nqatäj poqän (Is. 63:9). Ye kʼa ryä ma nresaj ta jontir ri kʼayewal chqij ri yejnamäx chpan le Biblia kikʼë raqän taq yaʼ chqä ruxaq qʼaqʼ (taskʼij ruwäch Isaías 43:2). Ri nuʼij ryä ya riʼ chë xtqrtoʼ rchë xtqqʼax chwäch xa bʼa achkë kʼayewal chqä chë xtkanuj rubʼanik rchë ronojel mul xtqkowin xtqayaʼ ruqʼij. Jehová nuyaʼ pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa qawiʼ rchë yeqaköchʼ ri kʼayewal (Luc. 11:13; Filip. 4:13). Rma riʼ ütz nqayaʼ chwäch qan chë ronojel mul xtjeʼ ri nkʼatzin chqë rchë xkeqaköchʼ ri kʼayewal chqä rchë ma xtqayaʼ ta qa Jehová. d

9. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt Santiago 1:6, 7 chë nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xtyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä?

⁹ Jehová nrajoʼ chë röj nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ryä (Heb. 11:6). Kʼo mul yeqïl nmaʼq taq kʼayewal ri nkiʼän chqë chë nqanaʼ chë Jehová ma xtqrtoʼ ta pä. Ye kʼa le Biblia nuʼij chë rkʼë ruchqʼaʼ Dios nqkowin nqjoteʼ «pa ruwiʼ jun mamaʼ tzʼaq» (Sal. 18:29). Rma riʼ ma tuʼän ta kaʼiʼ qakʼuʼx, pa rukʼexel riʼ, tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xtyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä (taskʼij ruwäch Santiago 1:6, 7).

10. Tayaʼ jun tzʼetbʼäl ri nukʼüt achkë rubʼanik nqsamäj chrij ri nqakʼutuj che rä Jehová.

¹⁰ Jehová nrajoʼ chë nqakʼutuj qatoʼik che rä, ye kʼa nrajoʼ chqä chë nqsamäj chrij ri nqakʼutuj. Tqaquʼ rij jun qachʼalal ri nrajoʼ nbʼä chpan jun qanimamoloj rchë oxiʼ qʼij y nuʼij che rä Jehová chë ttoʼ pä rchë ru-patrón nuyaʼ qʼij che rä. ¿Achkë xtuʼän Jehová rchë xttoʼ pä ri qachʼalal riʼ? Rkʼë jbʼaʼ xtyaʼ ruchqʼaʼ rchë xttzjon rkʼë ru-patrón. Ye kʼa yë ri qachʼalal riʼ ri nkʼatzin nbʼanö riʼ, y rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy mul xtkʼatzin xtuʼän riʼ. Ryä rkʼë jbʼaʼ ütz nuʼij che rä ru-patrón chë tjalaʼ ruqʼij rchë rusamaj rkʼë jun chik rachiʼil. Y we nkʼatzin, ütz chqä nuʼij che rä chë ri qʼij riʼ ma ttoj ta ruqʼij.

11. ¿Achkë rma chaq taqïl nkʼatzin nqchʼö rkʼë Jehová?

¹¹ Jehová nrajoʼ chë ronojel mul nqatzjoj che rä achkë nbʼanö chqë chë nchʼpü qakʼuʼx (1 Tes. 5:17). Rkʼë ri xuʼij chkë rutzeqelbʼëy, Jesús xrajoʼ xuʼij chë jojun chkë ri nqakʼutuj che rä Jehová ma chanin ta xtyaʼöx pä chqë (Luc. 11:9). ¡Ye kʼa ma qkos ta! Kan rkʼë ronojel qan qchʼö rkʼë Jehová chqä chaq taqïl tqabʼanaʼ riʼ (Luc. 18:1-7). Taq chaq taqïl nqakʼutuj che rä Jehová  ri qakʼutun chik che rä, najin nqakʼüt chwäch chë kantzij nqajoʼ ri najin nqakʼutuj chqä chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chë ryä xtyaʼ pä chqë.

12. a) ¿Achkë kʼutunïk ütz nqaquʼ kij, y achkë rma? b) ¿Achkë ütz nqaʼän rchë ma nqaqasaj ta ruqʼij Jehová rkʼë ri nqakʼutuj che rä? (Tatzʼetaʼ ri recuadro « ¿Najin nyaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ri nkʼutuj che rä?»).

¹² We Jehová ma nuyaʼ ta pä ri nqakʼutuj che rä, ütz nqaquʼ kij re oxiʼ kʼutunïk reʼ. Ri naʼäy ya riʼ «¿Kan pa rubʼeyal ri najin nkʼutuj?». Röj, ri winäq, kan kʼïy mul nqaquʼ chë qataman chik achkë riʼ ri más ütz chqë. Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ ri najin nqakʼutuj che rä Jehová majun ta utzil xtkʼäm pä pa qawiʼ chqawäch apü. Rkʼë jbʼaʼ najin nqaʼij che rä chë tresaj jun kʼayewal chqij achiʼel nqajoʼ röj, ye kʼa rkʼë jbʼaʼ kʼo chik jun rubʼanik ri más ütz nsol ri kʼayewal riʼ. Y rkʼë jbʼaʼ jojun chkë ri nqakʼutuj che rä Jehová ma rukʼwan ta riʼ rkʼë ruraybʼal ryä (1 Juan 5:14). Jun tzʼetbʼäl. Tqaquʼ kij ri jun kʼlaj qachʼalal ri xeqatzjoj qa chpan ri peraj 1. Ryeʼ xkiʼij che rä Jehová chë ttoʼ pä kalkʼwal rchë ma ntel ta qa chpan rutinamit. Ri jun kʼlaj qachʼalal riʼ achiʼel ta kan ütz ri xkikʼutuj che rä Jehová. Ye kʼa ryä ma nuʼij ta chkë ri winäq chë kʼo chë nkiyaʼ ruqʼij; ryä nrajoʼ chë jontir röj, yajün ri qalkʼwal, nqayaʼ ruqʼij ryä rma kan ya riʼ nqajoʼ nqaʼän (Deut. 10:12, 13; 30:19, 20). Rma riʼ ¿achkë ta ütz nkikʼutuj ri jun kʼlaj qachʼalal riʼ che rä Jehová? Rkʼë jbʼaʼ ütz nkikʼutuj che rä chë kerutoʼ pä ryeʼ rchë kan ütz rubʼanik nkikʼüt chrij Jehová chwäch, rchë ke riʼ ryä xtrajoʼ Jehová chqä xttok rachiʼil (Prov. 22:6; Efes. 6:4).

13. Rkʼë ri nuʼij Hebreos 4:16, ¿ajän riʼ taq nqrtoʼ pä Jehová?

¹³ Ri rukaʼn kʼutunïk ya riʼ «¿Xtquʼ komä  Jehová chë ya reʼ ri tiempo ri más ütz nuyaʼ pä chwä ri xinkʼutuj che rä?». Rkʼë jbʼaʼ röj nqaquʼ chë kan nkʼatzin yän chqë ri nqakʼutuj che rä Jehová. Ye kʼa Jehová retaman ajän riʼ taq más ütz nuyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä (taskʼij ruwäch Hebreos 4:16). We Jehová ma chanin ta nuyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë ryä «majun bʼëy xtyaʼ ta pä chqë». Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ ryä retaman chë «majanä ütz ta nuyaʼ pä chqë». Qtzjon chik jmul chrij ri kʼajol ri nuʼij che rä Dios chë tresaj ruyabʼil. Xa ta Jehová xresaj ruyabʼil ri kʼajol riʼ, Satanás xkowin ta xuʼij che rä Jehová chë ri kʼajol riʼ najin nuyaʼ ruqʼij xa rma ryä xknaj (Job 1:9-11; 2:4). Ye kʼa Jehová ruchaʼon chik ri qʼij taq xtresaj jontir ri yabʼil (Is. 33:24; Apoc. 21:3, 4). Rma riʼ komä ma nqayoʼej ta chë Jehová xtresaj qayabʼil. ¿Achkë ta kʼa ütz nukʼutuj ri kʼajol riʼ che rä Jehová? Ryä ütz nukʼutuj che rä chë tyaʼ pä ruchqʼaʼ chqä ttoʼ pä rchë ma kan ta nchʼpü rukʼuʼx, rchë ke riʼ kan kiʼ rukʼuʼx xtyaʼ ruqʼij ryä tapeʼ kʼo ruyabʼil (Sal. 29:11).

14. ¿Achkë natamaj qa rït chrij ri xbʼanatäj rkʼë ya Janice?

¹⁴ ¿Nnatäj ya Janice chawä, ri qachʼalal ixöq ri xuʼij che rä Dios chë nrajoʼ nbʼä pa Betel? Ryä 5 junaʼ xkʼwaj chwäch rchë xqʼax chwäch achkë rubʼanik xtoʼöx pä rma Jehová. Ryä nuʼij: «Chpan ri tiempo riʼ, Jehová xirutjoj chqä xirutoʼ rchë xejeʼ más ütz taq naʼoj wkʼë. Jun tzʼetbʼäl. Rïn nkʼatzin wä nkʼuqbʼaʼ más nkʼuʼx chrij Jehová, ntjoj más wiʼ chrij le Biblia chqä nqʼax chi nwäch chë jun winäq ma xa xuʼ ta kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq jontir ütz lenäq chwäch chpan rukʼaslemal». Taq xqʼax ri tiempo, ya Janice chqä rachjil xeskʼïx rchë yekibʼechʼaʼej ri congregaciones. Ryä nuʼij: «Jehová xyaʼ pä ri xinkʼutuj che rä, ye kʼa ma achiʼel ta wä ri nyoʼen rïn. Kan kʼïy tiempo xkʼwaj chi  nwäch rchë xqʼax chi nwäch chë Jehová xyaʼ pä jun jaʼäl spanïk chwä. Rïn kowan yityoxin che rä rma xyaʼ qʼij chwä rchë xintzʼët chë ryä kan ütz runaʼoj chqä kowan najowan».

15. Jehová nrajoʼ chë röj nqaʼij che rä achkë nqajoʼ nqaʼän, ye kʼa ¿achkë rma kʼo mul ma kan ta nkʼatzin nqaʼän ri? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ Ri rox kʼutunïk ya riʼ «Ri najin nkʼutuj che rä Jehová, ¿kan xa xuʼ ya riʼ nwajoʼ chë ryä nuyaʼ pä chwä?». Tapeʼ ütz nqakʼutuj che rä Jehová achkë nqajoʼ, kʼo mul ma kan ta nkʼatzin nqaʼän riʼ, rchë ke riʼ nqʼax chqawäch achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän. Qtzjon chrij ri qachʼalal ixöq ri nuʼij che rä Dios chë nrajoʼ nbʼä chpan ri Tijobʼäl rchë yetjöx ri nkitzjoj ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios. Ryä nrajoʼ nbʼä chpan re tijobʼäl reʼ rchë ntoʼon akuchï nkʼatzin wä más toʼïk. Tapeʼ ryä kʼa nuʼij na che rä Jehová chë ya reʼ ri nrajoʼ nuʼän, ¿achkë más nkowin nukʼutuj che rä? Ryä ütz nukʼutuj che rä achkë más nkowin nuʼän rchë nuyaʼ ruqʼij (Hech. 16:9, 10). Chrij riʼ ryä ütz nukʼutuj che rä ri ukʼwäy bʼey ri nbʼechʼaʼen kichë ri congregaciones we yekʼatzin precursores chkipan ri congregaciones ri ye kʼo naqaj. Chqä ütz ntzʼibʼan äl pa jun sucursal rchë nukʼutuj äl akuchï nkʼatzin más toʼïk rchë ntzjöx le Biblia. e

16. ¿Achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹⁶ Achiʼel xqatzʼët qa, röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová kan pa rubʼeyal xtyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä rma ryä kowan najowan (Sal. 4:3; Is. 30:18). Rkʼë jbʼaʼ ri nuyaʼ pä ryä chqë ma ya riʼ ta ri qayoʼen röj, ye kʼa ryä kan ronojel mul nqrkʼoxaj. Jehová kowan nqrajoʼ chqä majun bʼëy xtqryaʼ ta qa (Sal. 9:10). Rma riʼ ronojel mul tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová y tqaʼij che rä jontir ri kʼo pa qan (Sal. 62:8).