1. ¿Achkë xyaʼö kichqʼaʼ ri rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer?

 LE Biblia nuʼij chë rusamajelaʼ Dios kan kʼo kichqʼaʼ chqä ma nkixiʼij ta kiʼ. Tapeʼ ke riʼ, ma jontir ta ryeʼ ronojel ta mul ke riʼ xkinaʼ. Jojun tzʼetbʼäl, ri qʼatöy tzij David kʼo mul ma xxiʼij ta riʼ chqä xnaʼ chë kan kʼo ruchqʼaʼ, ye kʼa jojun chik mul xa xxiʼij riʼ chqä xnaʼ chë majun ta ruchqʼaʼ (Sal. 30:7). Chqä, Sansón xjeʼ kowan ruchqʼaʼ rma yë Jehová xyaʼö che rä, ye kʼa xqʼax chwäch chë ma ta Jehová, ryä xa achiʼel ta xa bʼa achkë winäq (Juec. 14:5, 6; 16:17). ¿Achkë xyaʼö kichqʼaʼ re achiʼaʼ reʼ? Yë Jehová xyaʼö chkë.

2. ¿Achkë rma Pablo xuʼij chë taq majun ta ruchqʼaʼ ya riʼ taq janina ruchqʼaʼ kʼo? (2 Corintios 12:9, 10).

² Ri apóstol Pablo xqʼax chwäch chë ryä chqä xkʼatzin ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Jehová che rä (taskʼij ruwäch 2 Corintios 12:9, 10). Re apóstol reʼ xrïl chqä ruyabʼil, achiʼel nbʼanatäj qkʼë röj (Gál. 4:13, 14). Chqä xtäj ruqʼij rchë xuʼän ri ütz (Rom. 7:18, 19). Y kʼo mul xchʼpü rukʼuʼx rma xxiʼin rij rukʼaslemal (2 Cor. 1:8, 9). Tapeʼ ke riʼ, ryä xuʼij: «Taq majun ta wuchqʼaʼ, ya riʼ taq janina wuchqʼaʼ kʼo». ¿Achkë rma ryä ke riʼ xuʼij? Rma Jehová xyaʼ ruchqʼaʼ rchë xeruköchʼ ri kʼayewal.

3. ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tjonïk reʼ?

³ Jehová chqä nuʼij chë xtyaʼ pä qachqʼaʼ röj (1 Ped. 5:10). Ye kʼa rchë xtuʼän riʼ, röj chqä kʼo nkʼatzin nqaʼän. Tqaquʼ rij jun chʼichʼ. Rchë nbʼiyïn jun chʼichʼ nkʼatzin ru-motor. Ye kʼa ri motor ma xtkowin ta xtuʼän chë ri chʼichʼ xtbʼiyïn we ri  achkë kʼwayon rchë ma nupïtzʼ ta ri acelerador. Achiʼel ri motor riʼ, Jehová chqä nkowin nuyaʼ pä qachqʼaʼ röj. Ye kʼa röj chqä kʼo nkʼatzin nqaʼän. ¿Achkë rubʼanik Jehová nuyaʼ pä qachqʼaʼ? y ¿achkë nkʼatzin nqaʼän röj rchë nqïl ri toʼïk riʼ? Rchë nqatamaj riʼ, tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik Jehová xyaʼ ruchqʼaʼ Jonás, María, ri ruteʼ Jesús, chqä ri apóstol Pablo. Chqä xtqatzʼët chë Jehová chqä ke riʼ nuʼän kikʼë rusamajelaʼ pa qaqʼij komä.

4. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë Jehová nuyaʼ pä qachqʼaʼ?

⁴ Jun ri ütz nqaʼän rchë Jehová nuyaʼ pä qachqʼaʼ ya riʼ nqchʼö rkʼë. Ryä nuyaʼ pä ri nqakʼutuj che rä; ryä nuyaʼ pä qachqʼaʼ (2 Cor. 4:7). Chqä ütz nqaskʼij ruwäch Ruchʼaʼäl chqä nqchʼobʼon chrij (Sal. 86:11). Ri nuʼij pä ryä chqë chpan le Biblia kan «kʼo ruchqʼaʼ» (Heb. 4:12). Rma riʼ, we yachʼö rkʼë Jehová y naskʼij ruwäch Ruchʼaʼäl, xtjeʼ awchqʼaʼ rchë xkeʼaköchʼ ri kʼayewal, rchë kan kiʼ akʼuʼx xtayaʼ ruqʼij Jehová o rchë xtaʼän ri samaj yaʼon pan aqʼaʼ. Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik xyaʼöx ruchqʼaʼ Jonás rma Jehová.

5. ¿Achkë rma Jonás xkʼatzin xyaʼöx ruchqʼaʼ?

⁵ Jonás xkʼatzin ruchqʼaʼ. Jehová xyaʼ jun rusamaj, ye kʼa rma xa xxiʼij riʼ xuʼän, xanmäj äl y xbʼä äl pa jun barco jukʼan chik. Ryä chqä jontir ri ye bʼenäq wä pa barco jbʼaʼ ma xekäm rma jun nüm qʼeqäl jöbʼ. Taq ryeʼ xkikʼäq Jonás pa yaʼ, ryä xbʼiqʼ äl rma jun mamaʼ kär. ¿Achkë komä xnaʼ Jonás? ¿Xquʼ komä ryä chë xtkäm? ¿Xquʼ chë xyaʼöx qa rma Jehová? Tapeʼ xa bʼa achkë na xqʼax pa rujolon, ryä kowan xchʼpü rukʼuʼx.

6. ¿Achkë xyaʼö ruchqʼaʼ Jonás taq kʼo wä chpan ri mamaʼ kär? (Jonás 2:1, 2, 7).

⁶ Taq Jonás kʼo chpan ri mamaʼ kär, ¿achkë xuʼän ryä rchë xyaʼöx pä rutoʼik chqä ruchqʼaʼ? Ryä xchʼö rkʼë Jehová (taskʼij ruwäch Jonás 2:1, 2, 7). Tapeʼ Jonás ma xnmaj ta rutzij Jehová, retaman wä chë ryä xtkʼoxaj taq xtchʼö rkʼë rma ya rutzolin chik riʼ. Chqä, xchʼobʼon chrij Ruchʼaʼäl Dios. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma ri xuʼij ryä che rä Jehová, ri nqïl chpan ri capítulo 2 rchë Jonás, nqïl chqä chkipan ri Salmos (jun tzʼetbʼäl, tajnamaj Jonás 2:2, 5 rkʼë ri Salmo 69:1; 86:7). Kan nqʼalajin chë Jonás retaman wä ri nuʼij chkipan ri textos riʼ. Y, rma xchʼobʼon chkij taq kʼo wä chwäch ri jun nüm kʼayewal riʼ, ya riʼ xtoʼö rchë xkʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chë Jehová xttoʼ pä. Chrij riʼ, taq xtoʼöx yän rma Jehová, ryä xkʼän ri samaj xyaʼöx che rä chqä xyaʼ chwäch nuʼän (Jon. 2:10–3:4).

7, 8. ¿Achkë xtoʼö jun qachʼalal rchë xjeʼ ruchqʼaʼ taq más xkʼatzin che rä?

⁷ Ri xbʼanatäj rkʼë Jonás nqrtoʼ chqä röj taq yeqaqʼaxaj kʼayewal. Tqatzʼetaʼ ri nbʼanatäj rkʼë Zhiming, jun qachʼalal aj Taiwán. b Ryä kan kowan yawaʼ, y ru-familia kan itzel nkinaʼ che rä xa rma nuyaʼ ruqʼij Jehová. ¿Achkë nyaʼö ruchqʼaʼ ryä rchë yeruköchʼ ri kʼayewal riʼ? Ri nyaʼö ruchqʼaʼ ryä ya riʼ ri nchʼö rkʼë Jehová chqä nutjoj riʼ chrij Ruchʼaʼäl. Zhiming nuʼij: «Kʼo mul kan kowan nchʼpü nkʼuʼx kimä ri kʼayewal, rma riʼ nnaʼ chë ma yikowin ta ntjoj wiʼ chrij le Biblia». Ye kʼa ryä rukʼuqbʼan rukʼuʼx chë Jehová xttoʼ pä. Ryä nuʼij: «Ri nbʼän naʼäy ya riʼ yichʼö rkʼë Jehová. Chrij riʼ nksaj waudifonos y yenkʼoxaj jojun bʼix ri resan pä rutinamit Jehová. Kʼo mul eqal yenbʼixaj ri bʼix riʼ; ya riʼ yirutoʼ rchë  nnaʼ uxlanen pa wan. Chrij riʼ nchäp ntjonik chrij le Biblia».

⁸ Ri retaman pä Zhiming chrij le Biblia rutoʼon pä taq más nkʼatzin che rä. Kʼo jmul, taq ryä xbʼan jun nüm operación che rä, jun enfermera xuʼij che rä chë majun ta más glóbulos rojos pa rukikʼel, rma riʼ nkʼatzin wä nyaʼöx kïkʼ che rä. Ye kʼa ri jun aqʼaʼ qa, taq majanä wä tbʼan operar, ryä xskʼij chrij jun qachʼalal ixöq ri xkʼatzin chqä xbʼan operar. Ri qachʼalal ixöq riʼ kan más na chik majun ta glóbulos rojos pa rukikʼel, ye kʼa ryä ma xyaʼöx ta kïkʼ che rä y xkʼachöj pä eqal. Ri xskʼij Zhiming chrij ri qachʼalal riʼ xyaʼ ruchqʼaʼ ryä rchë xuʼän ri nqä chwäch Jehová.

9. ¿Achkë ütz naʼän rït we awlon jun kʼayewal? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ Taq najin naqʼaxaj jun kʼayewal, ¿kʼo komä jmul kʼayewal rubʼanon chawäch yachʼö rkʼë Jehová, o nanaʼ chë ma nuʼij ta riʼ awan natjoj awiʼ chrij le Biblia? We ke riʼ, ma tamestaj ta chë Jehová nqʼax chwäch ri nanaʼ rït. Rma riʼ, taq yachʼö rkʼë, tapeʼ ma kan ta achkë tzij naʼij che rä, tayaʼ chwäch awan chë ryä xtyaʼ pä chawä ri nkʼatzin chawä (Efes. 3:20). We kʼo jun ntiʼon chawä o najin yabʼison y nanaʼ chë kʼayewal nuʼän chawäch natjoj awiʼ chrij le Biblia, jun ri ütz naʼän ya riʼ nakʼoxaj ri audios rchë le Biblia o kichë ri qa-publicaciones. Chqä ütz nakʼoxaj jojun chkë ri qabʼix o natzʼët jun video chpan jw.org. Taq rït yachʼö rkʼë Jehová y natäj aqʼij rchë natzʼët achkë rubʼanik nuyaʼ pä chawä ri nakʼutuj che rä, riʼ xa achiʼel ta najin naʼij che rä «Tabʼanaʼ utzil, tayaʼ wuchqʼaʼ».

10. ¿Achkë rubʼanik nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx qachʼalal?

¹⁰ Jehová nkowin yeruksaj ri qachʼalal rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Taq najin nqqʼax chpan jun kʼayewal o najin nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän jun samaj ri yaʼon pa qaqʼaʼ, ri qachʼalal nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (Col. 4:10, 11). Taq röj yeqaqʼaxaj kʼayewal ya riʼ taq más nkʼatzin kitoʼik qachiʼil chqë (Prov. 17:17). We röj nqanaʼ chë majun ta chik qachqʼaʼ, ri qachʼalal nkiyaʼ ri nkʼatzin chqë, nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chqä yojkitoʼ rchë  más junan nuʼän qawäch rkʼë Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik xtoʼöx María, ri ruteʼ Jesús.

11. ¿Achkë rma María xkʼatzin rutoʼik?

¹¹ María xkʼatzin rutoʼik rchë xuʼän ri nqä chwäch Jehová. Kantzij na wä chë ryä kan nsach rukʼuʼx taq ri ángel Gabriel xuʼij che rä achkë xtbʼanatäj rkʼë. Ryä xtjeʼ pa yabʼil tapeʼ ma kʼlan ta wä. María majun ta wä ral, ye kʼa komä nkʼatzin nukʼiytisaj ri xttok ri Mesías. Ryä majun bʼëy kʼo ta rkʼë jun achï, y komä nkʼatzin nuʼij che rä José, ri xttok rachjil, chë kʼo pa yabʼil (Luc. 1:26-33).

12. Rkʼë ri nuʼij chpan Lucas 1:39-45, ¿achkë rubʼanik xyaʼöx rutoʼik María?

¹² ¿Achkë rubʼanik xtoʼöx María rchë xuʼän ri samaj xyaʼöx che rä? Ryä xkʼutuj rutoʼik chkë ri nkʼaj chik. Jojun tzʼetbʼäl, ryä xkʼutuj che rä ri ángel Gabriel achkë más xtkʼatzin xtuʼän (Luc. 1:34). Jbʼaʼ chrij riʼ, xuʼän äl jun nüm bʼey rchë xbʼeruchʼaʼej Elisabet, ri ruchʼalal. ¡Y kan kʼo xkʼatzin wä xuʼän ri jun nüm bʼey riʼ! Elisabet xuʼij che rä María chë kan jun nüm utzil xrïl y, rkʼë rutoʼik Dios, xuʼij jun profecía chrij ri ti neʼy ri kan kowan xkʼuqbʼaʼ rukʼuʼx ruchʼalal (taskʼij ruwäch Lucas 1:39-45). Rma riʼ, María xuʼij chë Jehová yerubʼanon nmaʼq taq bʼanobʼäl (Luc. 1:46-51). Jehová xksaj ri ángel Gabriel chqä Elisabet rchë xyaʼ rutoʼik María.

13. ¿Achkë xbʼanatäj taq ya Dasurí xkʼutuj rutoʼik chkë qachʼalal?

¹³ Achiʼel xbʼanatäj rkʼë María, ri qachʼalal chqä yekowin nkiyaʼ atoʼik rït. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Dasurí, jun qachʼalal aj Bolivia. Ri rutataʼ xelitäj jun itzel yabʼil che rä chqä xkʼwäx pan hospital. Ya Dasurí xuʼij chë ryä xtchajin rchë (1 Tim. 5:4). Ye kʼa rchë xuʼän riʼ, xkʼatzin kitoʼik ri nkʼaj chik che rä, rma ri samaj riʼ ma chaq bʼaʼ ta naʼän. Ryä nuʼij: «Kan kʼïy mul xinnaʼ chë ma xkikowin ta chik xtinbʼän ri samaj riʼ». Ye kʼa pa naʼäy ma xkʼutuj ta rutoʼik. ¿Achkë rma? Ya Dasurí nuʼij: «Rïn ma nwajoʼ ta wä nyaʼ samaj chkij qachʼalal. Rïn nbʼij wä qa pa wan: ‹Jehová xkitoʼö›. Ye kʼa xqʼalajin chi nwäch chë, we ma nkʼutuj ta ntoʼik chkë ri nkʼaj chik, xa nyonïl rïn yïn kʼo chkiwäch ri nkʼayewal» (Prov. 18:1). Ya Dasurí xtzʼibʼan äl chkë jojun rachiʼil rchë xuʼij chkë achkë najin nuqʼaxaj. Ryä nuʼij chik: «Ma yikowin ta nqʼalajsaj achkë xinnaʼ taq ri qachʼalal xkikʼuqbʼaʼ nkʼuʼx. Ryeʼ nkikʼäm wä pä qaway pan hospital chqä nkikʼuqbʼaʼ wä nkʼuʼx kikʼë jojun textos. ¡Kan jaʼäl nanaʼ chë ma ayonïl ta yït kʼo! Yoj kʼo chpan ru-familia Jehová, jun familia ri ma nukʼewaj ta nuyaʼ atoʼik, ntoqʼ awkʼë taq nkʼatzin chqä majun bʼëy yaturyaʼ ta qa».

14. ¿Achkë rma nkʼatzin nqakʼän ri toʼïk nkiyaʼ ri ukʼwäy taq bʼey chqë?

¹⁴ Jehová chqä yeruksaj ri ukʼwäy taq bʼey rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Ryeʼ ye achiʼel ta jun spanïk ri ruyaʼon pä ryä chqë (Is. 32:1, 2). Rma riʼ katzjon kikʼë taq kʼo jun nbʼanö chawä chë nchʼpü akʼuʼx. Y, we ryeʼ nkiyaʼ atoʼik, kan takʼamaʼ ri toʼïk riʼ. Jehová yeruksaj ryeʼ rchë nukʼuqbʼaʼ akʼuʼx rït.

15. ¿Achkë qayoʼen apü jontir röj, ri cristianos?

¹⁵ Ri qayoʼen apü, ri nutzjoj le Biblia, nuyaʼ qachqʼaʼ (Rom. 4:3, 18-20). Jontir röj, ri cristianos, xtyaʼöx qakʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta, chlaʼ chkaj o chwäch le Ruwachʼlew. Rma qayoʼen ri jun ütz kʼaslemal riʼ, kʼo qachqʼaʼ rchë yeqaköchʼ ri kʼayewal, rchë nqatzjoj le Biblia chqä rchë nqaʼän ri samaj yaʼon  chqë chpan ri congregación (1 Tes. 1:3). Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik xtoʼ ri apóstol Pablo ri xquʼ rij ri utzil xyaʼöx che rä.

16. ¿Achkë rma ri apóstol Pablo xkʼatzin ruchqʼaʼ?

¹⁶ Ri apóstol Pablo xkʼatzin ruchqʼaʼ rchë xeruköchʼ ri kʼayewal. Chpan ri wuj ri xtzʼibʼaj äl chkë ri corintios xuʼij chë ryä achiʼel jun xar ri bʼanon rkʼë ilew ri kan chaq bʼaʼ npax. Chqä xuʼij chë xtäj poqän, xyaʼöx kʼayewal pa ruwiʼ chqä chë kan kʼïy mul xsach rukʼuʼx y ma xrïl ta achkë xuʼän. Y, kʼo mul, kan xtzʼët ruwäch rukamik (2 Cor. 4:8-10). Ryä xtzʼibʼaj jontir reʼ taq oxiʼ chik mul bʼenäq chkichʼbʼexik ri congregaciones. Rkʼë jbʼaʼ chpan ri tiempo riʼ ma retaman ta wä chë xtpë más kʼayewal chrij. Jbʼaʼ chwäch apü, xekatäj pä jun molaj winäq chrij, xkiyüt äl, jbʼaʼ ma xkäm taq ri barco akuchï bʼenäq wä xbʼä qa chuxeʼ yaʼ y, pa rukʼisbʼäl, xyaʼöx pacheʼ.

17. Rkʼë ri nuʼij chpan 2 Corintios 4:16-18, ¿achkë xyaʼö ruchqʼaʼ Pablo rchë xeruköchʼ ri kʼayewal?

¹⁷ ¿Achkë xyaʼö ruchqʼaʼ Pablo rchë xeruköchʼ ri kʼayewal? Ri xquʼ rij ri utzil xtrïl (taskʼij ruwäch 2 Corintios 4:16-18). Ryä xuʼij chkë ri cristianos aj Corinto chë, tapeʼ ruchʼakul «xa najin nrijïx», ryä kiʼ rukʼuʼx. Ryä xquʼ rij ri kʼaslemal ri xtyaʼöx che rä. Chwäch Pablo, kan jun nüm spanïk ri xtyaʼöx rukʼaslemal chlaʼ chkaj. Rma riʼ ma xkʼewaj ta xköchʼ jontir ri xqʼaxaj rchë xtkowin xtrïl ri utzil riʼ. Rma xquʼ rij ri kʼaslemal riʼ, ryä «ronojel qʼij» xjeʼ pä «más ruchqʼaʼ».

18. ¿Achkë rubʼanik xerutoʼ Tíjomir chqä ru-familia ri xkiquʼ rij ri kiyoʼen apü?

¹⁸ Jun qachʼalal aj Bulgaria ri rubʼiniʼan Tíjomir nuʼij chë ri nyaʼö ruchqʼaʼ ryä ya riʼ nuquʼ rij ri ruyoʼen apü. Jojun junaʼ qa, Zdravko, ri ruchaqʼ, xkäm chpan jun accidente. Tíjomir kan kowan xbʼison. ¿Achkë toʼoyon rchë ryä chqä ru-familia rchë ma chʼakonäq ta ri bʼis chkij? Ri toʼoyon kichë ryeʼ ya riʼ nkiquʼ rij ri qʼij taq xkekʼastäj pä ri kamnaqiʼ. Ryä nuʼij: «Nqatzjoj chqawäch akuchï xtqakʼül wä Zdravko, achkë  rukïl wäy xtqayaʼ che rä, achkë xkeqaskʼij chpan runmaqʼij y achkë xtqatzjoj che rä chrij ri najin yebʼanatäj chpan ri rukʼisbʼäl taq qʼij». Tíjomir nuʼij chë ri toʼoyon rchë ru-familia rchë yekochʼon chqä nkiyoʼej ri qʼij taq Jehová xtkʼasoj pä ruchaqʼ, ya riʼ ri nkiyaʼ kan chrij ri kiyoʼen apü.

19. ¿Achkë ütz naʼän rchë nakʼuqbʼaʼ más akʼuʼx chrij ri ayoʼen apü? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁹ ¿Achkë ütz naʼän rït rchë nakʼuqbʼaʼ más akʼuʼx chrij ri ayoʼen apü? We rït ayoʼen nawïl akʼaslemal chwäch le Ruwachʼlew, taskʼij achkë nuʼij le Biblia chrij ri Kotzʼijaläj Ilew y taquʼ chë achiʼel ta ya yït kʼo chik chriʼ (Is. 25:8; 32:16-18). Taquʼ achkë rubʼanik xtuʼän qakʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew. ¿Achkë xtatzʼët? ¿Achkë xtakʼoxaj? ¿Achkë xtanaʼ? Ri achbʼäl ri ye kʼo chpan ri qa-publicaciones ri nkikʼüt achkë rubʼanik xtuʼän ri kʼaslemal riʼ xkaturtoʼ rchë xtaquʼ rij riʼ. Chqä ütz natzʼët ri video Ri ayoʼen apü, Kan naqäj chik kʼo pä chqä Ntzʼët apü ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew. We chaq taqïl nqaquʼ rij ri kʼaslemal xtqïl chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, ya riʼ xtqrtoʼ rchë xkeqaköchʼ ri kʼayewal (2 Cor. 4:17). Ri rutzjun Jehová chawä xtyaʼ awchqʼaʼ.

20. ¿Achkë nyaʼö qachqʼaʼ taq nqanaʼ chë majun ta chik qachqʼaʼ?

²⁰ Dios nuyaʼ pä qachqʼaʼ taq nqanaʼ chë majun ta chik qachqʼaʼ (Sal. 108:13). Jehová ruyaʼon pä jontir ri nkʼatzin chqë rchë njeʼ qachqʼaʼ. Rma riʼ, we rït nanaʼ chë ma yakowin ta naʼän jun samaj ri yaʼon pan aqʼaʼ, nanaʼ chë ma yakowin ta naköchʼ jun kʼayewal o ma yakowin ta kiʼ akʼuʼx nayaʼ ruqʼij Jehová, kachʼö rkʼë ryä y taskʼij ruwäch le Biblia rchë natamaj achkë nkʼatzin naʼän. Chqä, takʼamaʼ ri toʼïk nkiyaʼ qachʼalal chawä y ma tamestaj ta ri ayoʼen apü. We rït xtaʼän riʼ, Jehová xtyaʼ awchqʼaʼ rchë ma xtikʼo ta akʼuʼx xkeʼaköchʼ ri kʼayewal chqä rchë kiʼ akʼuʼx xtaʼän (Col. 1:11).