Ri najkibʼaʼ atzij ntel chë tzij «naʼij chë kʼo jun xtaʼän y chë kan chwäch Dios xtaʼij wä chë xtaʼän ri xatzüj». Ye kʼo nkijkibʼaʼ kitzij kikʼë tzij y ye kʼo chik jojun kan nkitzʼibʼaj.

Ye kʼo jojun nkiquʼ chë ma ütz ta najkibʼaʼ atzij rma Jesús xuʼij qa reʼ: «Majun bʼëy tijkibʼaʼ itzij. […] Más ütz chë taq niʼij ‹jaʼ›, kan tibʼanaʼ ri niʼij; y taq niʼij ‹manä› kan ya riʼ chqä tibʼanaʼ. Xa bʼa achkë chik jun ri nbʼan ri ma ke reʼ ta xa rkʼë ri Itzel Winäq petenäq wä» (Mat. 5:33-37). Jesús retaman wä chë chpan Rupixaʼ Moisés nuʼij chë ri israelitas kʼo jojun mul ri nkʼatzin nkijkibʼaʼ kitzij, chqä chë jojun rusamajelaʼ Dios ojer xkijkibʼaʼ chqä kitzij (Gén. 14:22, 23; Éx. 22:10, 11). Ryä chqä retaman wä chë Jehová kʼo mul xjkibʼaʼ rutzij (Heb. 6:13-17). Rma riʼ, ri xuʼij Jesús ma ntel ta chë tzij chë ma ütz ta najkibʼaʼ atzij. Ri xrajoʼ xuʼij ryä ya riʼ chë ma ütz ta najkibʼaʼ atzij chrij jun xa bʼa achkë ri majun ta ruqʼij. Ronojel mul nkʼatzin nqaʼän ri xqatzüj, rma ya riʼ nrajoʼ Jehová chë nqaʼän.

Rma riʼ, ¿achkë ütz naʼän rït taq nkiʼij chawä chë tajkibʼaʼ atzij? Naʼäy, tatzʼetaʼ na we yakowin naʼän ri nkikʼutuj chawä. We natzʼët chë ma kan ta xkakowin xtaʼän, más ütz ma tajkibʼaʼ ta atzij. Ri Ruchʼaʼäl Dios nuyaʼ re naʼoj reʼ chqë: «Más ütz ma tajkibʼaʼ ta atzij chwäch najkibʼaʼ atzij ye kaʼ ma yakowin ta naʼän ri xatzüj» (Ecl. 5:5). Chrij riʼ, tatzʼetaʼ achkë nuʼij le Biblia chrij ri achoq chrij nkajoʼ wä ri nkʼaj chik chë najkibʼaʼ wä atzij. Y pa rukʼisbʼäl, tabʼanaʼ ri nuʼij ri a-conciencia ri atjon rkʼë le Biblia. ¿Achkë jojun naʼoj ri ye kʼo chpan le Biblia xkojkitoʼ?

Kʼo jojun ri achoq chrij najkibʼaʼ wä atzij kikʼwan kiʼ rkʼë ruraybʼal Dios. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Taq kaʼiʼ testigos de Jehová yekʼleʼ, ryeʼ nkijkibʼaʼ kitzij chkiwäch. Ri achï chqä ri ixöq nkiʼij chwäch Jehová chqä chkiwäch ri nkʼaj chik chë xtkajoʼ kiʼ, xtkichajij kiʼ chqä chë ma xtkiqasaj ta ruqʼij ri kikʼlaj. Ryeʼ chqä nkiʼij chë xtkiʼän riʼ kʼa taq jun chkë ryeʼ xtkäm. (Ye kʼo jojun rkʼë jbʼaʼ jun wä chik tzij xtkiksaj; tapeʼ ke riʼ, ryeʼ chqä nkijkibʼaʼ kitzij chwäch Dios). Taq xkiʼän yän ri jikibʼäl tzij riʼ, ya nbʼix chë xekʼleʼ, y najowatäj chë ri kʼlanen riʼ majun bʼëy nchup ta ruwäch (Gén. 2:24; 1 Cor. 7:39). Ri jikibʼäl tzij nkiʼän kaʼiʼ winäq taq yekʼleʼ rukʼwan riʼ rkʼë ruraybʼal Dios.

Kʼo jojun ri achoq chrij najkibʼaʼ wä atzij ma kikʼwan ta kiʼ rkʼë ruraybʼal Dios. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Röj, ri cristianos, ma xtqajkibʼaʼ ta qatzij rchë xtqaʼij chë xtqbʼä pa chʼaʼoj pa rubʼiʼ jun tinamït o rchë xtqaʼij chë xtqayaʼ qa-Dios. We nqaʼän riʼ, xa xtqaqʼäj rupixaʼ Dios. Rma röj, ri cristianos, ma yoj rchë ta chik re ruwachʼulew reʼ, ma nqanïm ta qiʼ pa chʼaʼoj kikʼë ri winäq (Juan 15:19; Is. 2:4; Sant. 1:27).

Kʼo jojun ri achoq chrij najkibʼaʼ wä atzij kʼo chë chqajujnal röj nqatzʼët we nqaʼän o manä. Kʼo mul, jun cristiano kʼo chë nujäm ruwäch rchë nuquʼ rij ri naʼoj xyaʼ Jesús ri nuʼij chë tqatojoʼ «che rä  César ri rchë César, ye kʼa che rä Dios ri rchë Dios» taq nkʼatzin nuchaʼ we njkibʼaʼ rutzij o manä (Luc. 20:25).

Tqabʼanaʼ che rä chë jun cristiano nrajoʼ ntok ruwinaq jun tinamït o chë tyaʼöx ruwuj rchë ütz ntok apü chwäch ri tinamït riʼ. Ye kʼa rchë nrïl riʼ nkʼatzin nujkibʼaʼ rutzij chkiwäch ri qʼatbʼäl taq tzij. We ri nuʼij ri jikibʼäl tzij riʼ xa nuqʼäj rupixaʼ Dios, ri ru-conciencia ri qachʼalal riʼ xtuʼän chë ma xtjkibʼaʼ ta rutzij. Rkʼë jbʼaʼ ri qʼatbʼäl tzij xtyaʼ qʼij che rä rchë nujäl ri jikibʼäl tzij riʼ rchë ri qachʼalal ma xttiʼon ta ru-conciencia.

Ri najkibʼaʼ atzij chkiwäch ri qʼatbʼäl taq tzij chë xkeʼasmajij ri pixaʼ ri ma nkiqʼäj ta rutzij Dios rukʼwan riʼ rkʼë ri nuʼij chpan Romanos 13:1, ri nuʼij: «Jontir kʼo chë nkinmaj kitzij ri qʼatbʼäl taq tzij». Rma riʼ jun cristiano rkʼë jbʼaʼ xtqʼax chwäch chë ma najin ta nmakun we nujkibʼaʼ rutzij chkiwäch ri qʼatbʼäl taq tzij chë xtuʼän jun ri rubʼin chik Dios chë kʼo chë nuʼän.

Röj chqä nkʼatzin nqaksaj qa-conciencia taq nbʼix chqë chë tqaksaj xa bʼa achkë jun rchë nqajkibʼaʼ qatzij o chë tqajtobʼaʼ qaqʼaʼ. Ojer qa, ri romanos chqä ri escitas nkiksaj wä ki-espadas rchë nkijkibʼaʼ kitzij. Reʼ ntel wä chë tzij chë ryeʼ nkikʼutuj ruchqʼaʼ jun dios ri nbʼanö chʼaʼoj rchë nkikʼüt chë kan xtkiʼän ri xkitzüj. Ri griegos nkijtobʼaʼ wä kiqʼaʼ chkaj taq nkijkibʼaʼ kitzij. Ke riʼ rubʼanik xkikʼüt chë nqʼax wä chkiwäch chë kʼo jun dios ri ntzʼetö pä achkë nkiʼän chqä achkë nkiʼij, chqä ri xtqʼät tzij pa kiwiʼ rma ri xtkiʼän.

Kantzij na wä chë taq jun rusamajel Jehová nujkibʼaʼ rutzij, majun bʼëy xtksaj ta jun bandera o jun ri xa nyaʼöx ruqʼij kimä ri winäq. Ye kʼa, ¿achkë ütz nuʼän taq chpan jun qʼatbʼäl tzij nbʼix che rä chë tyaʼ ruqʼaʼ pa ruwiʼ jun biblia chqä tjkibʼaʼ rutzij chë kantzij jontir ri xtuʼij? Taq nbʼanatäj riʼ, rkʼë jbʼaʼ ri qachʼalal xtjkibʼaʼ rutzij, rma chpan le Biblia ntzjöx kij jojun rusamajelaʼ Dios ri kʼo xkiksaj rchë xkijkibʼaʼ kitzij (Gén. 24:2, 3, 9; 47:29-31). We röj nqachaʼ nqaʼän riʼ, kan kʼo rejqalen ma nqamestaj ta chë kan chwäch Dios najin nqaʼij wä chë kantzij xtqtzjon. Rma riʼ, nkʼatzin kantzij nqtzjon taq nkiʼän xa bʼa achkë kʼutunïk chqë.

Röj kowan nqaloqʼoqʼej qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Rma riʼ taq nkʼatzin nqajkibʼaʼ qatzij, naʼäy tqakʼutuj qatoʼik che rä chqä tqaquʼ na we xtqkowin xtqaʼän ri xtqatzüj. Röj ma nqajoʼ ta chë ri xtqaʼän xtuʼän chë xttiʼon qa-conciencia o xtqʼäj rupixaʼ Dios. We röj nqachaʼ nqajkibʼaʼ qatzij, kan tqabʼanaʼ ri xqatzüj (1 Ped. 2:12).