Taq nbʼanatäj riʼ, ri congregación nqʼax chwäch chë ri winäq riʼ xchüp ruwäch ri naʼäy rukʼlanen taq xkʼleʼ chik jmul chqä ma nutzʼët ta chë ri rukaʼn kʼlanen xa pa mak ye kʼo wä. Rchë nqʼax chqawäch achkë rma nqaʼij riʼ, tqanukʼuj achkë xuʼij Jesús chrij ri nachüp ruwäch jun kʼlanen chqä yakʼleʼ chik jmul.

Chpan Mateo 19:9, Jesús xuʼij ajän riʼ taq Dios nuyaʼ qʼij chë nchup ruwäch jun kʼlanen. Ryä xuʼij: «Xa bʼa achkë ri nuchüp ruwäch ri rukʼlanen rkʼë ri rixjayil —ye kʼa we ma rma ta chë xkanüx rukʼexel— y nkʼleʼ chik rkʼë jun, xa najin nuʼän jun mamaʼ mak». Rkʼë ri xuʼij qa Jesús, nqʼax chqawäch 1) chë Dios xa xuʼ nuyaʼ qʼij chë nchup ruwäch jun kʼlanen taq jun chkë ryeʼ nukanuj rukʼexel rukʼlaj y 2) chë we jun winäq, ma rma ta xkanüx rukʼexel, nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ rkʼë jun chik, ri winäq riʼ najin nuʼän jun mamaʼ mak.

¿Ntel komä chë tzij ri xuʼij Jesús chë we jun winäq nukanuj rukʼexel rukʼlaj chqä nuchüp ruwäch rukʼlanen, chwäch Dios ri winäq riʼ ütz nkʼleʼ chik jmul? Ma kan ta ke riʼ. Taq jun winäq nukanuj rukʼexel rukʼlaj, pa ruqʼaʼ ri winäq ri ma ajmak ta nkanaj wä we nuküy rumak o manä. We ma xtküy ta y rma riʼ xtkichüp ruwäch kikʼlanen, chwäch Dios che kaʼiʼ winäq riʼ ütz yekʼleʼ chik jmul.

Komä tqaquʼ chë ri winäq ri ma xmakun ta ma nrajoʼ ta nuchüp ruwäch rukʼlanen y rma riʼ nuʼij chë xtküy rukʼlaj. Ye kʼa, ¿achkë nbʼanatäj we ri xmakun kan ma nrajoʼ ta chik rukʼlaj y rma riʼ nbʼä rkʼë ri qʼatbʼäl tzij rchë nuchüp ruwäch rukʼlanen? Rma rukʼlaj nrajoʼ nuküy rumak chqä ma nrajoʼ ta nuchüp ruwäch rukʼlanen, chwäch Dios ri winäq ri xmakun ma ütz ta nkʼleʼ chik jmul. We ri winäq riʼ, tapeʼ retaman riʼ, nkʼleʼ chik rkʼë jun winäq, najin nuʼän chik jmul jun mamaʼ mak. Rma riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación kʼo chë xtkiqʼät chik jmul tzij pa ruwiʼ rma ri mak riʼ (1 Cor. 5:1, 2; 6:9, 10).

We jun winäq nkʼleʼ chik jmul, tapeʼ retaman chë chwäch Dios ma ütz ta ri najin nuʼän, ¿achkë rubʼanik nutzʼët ri congregación ri naʼäy kʼlanen chqä ri rukaʼn? ¿Kʼa kʼo na komä ruqʼij chwäch Dios ri naʼäy kʼlanen? ¿Kʼa xtjeʼ na komä pa ruqʼaʼ ri winäq ri ma xmakun ta ri nukʼän na o ma nukʼän ta chik ruwäch ri xok rukʼlaj? ¿Ütz komä nqaʼij chë ri rukaʼn kʼlanen xa pa mak ye kʼo wä?

Rubʼanon qa, nqaʼij wä chë ri rukaʼn kʼlanen xa pa mak ye kʼo wä. Y xkejeʼ pa mak kʼa taq ri winäq ri ma xmakun ta nkäm, nkʼleʼ chik jmul o yeruʼän tzʼil taq bʼanobʼäl. Ye kʼa Jesús majun xuʼij ta chrij ri winäq ri ma xmakun ta taq xtzjon chrij ri nachüp ruwäch jun kʼlanen chqä yakʼleʼ chik jmul. Pa rukʼexel riʼ, ryä xuʼij chë xa bʼa achkë ri nuchüp ruwäch ri rukʼlanen, ye kʼa we ma rma ta chë xkanüx rukʼexel, y nkʼleʼ chik rkʼë jun, xa najin nuʼän jun mamaʼ mak. Achiʼel nqatzʼët, taq jun winäq nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ chik jmul, nuʼän chë chwäch Dios nchup ruwäch ri naʼäy rukʼlanen.

Taq jun winäq nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ chik jmul, ri winäq ri ma xmakun ta ma xtkowin ta chik xtuʼij we xtkʼän na o ma xtkʼän ta chik ruwäch ri xok rukʼlaj, rma ma pa ruqʼaʼ ta chik ryä kʼo wä ri nuʼän riʼ. Chqä ri congregación ma xtjäl  ta ri nuquʼ chrij ri rukaʼn kʼlanen xa rma ri winäq ri ma xmakun ta kʼa kʼäs na, ma kʼlan ta chik jmul o ma yerubʼanon ta tzʼil taq bʼanobʼäl. a

Chpan ri tzʼetbʼäl xqatzjoj pa naʼäy, xqaʼij chë rma ri winäq xkanuj rukʼexel rukʼlaj xchup ruwäch rukʼlanen. Ye kʼa, ¿achkë nbʼanatäj we ri winäq riʼ, tapeʼ ma rubʼanon ta rumak rkʼë jun chik, nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ chik jmul? ¿O achkë nbʼanatäj we ri winäq riʼ xmakun taq ruchpun chik ruwäch rukʼlanen chwäch ri qʼatbʼäl tzij chqä xkʼleʼ chik jmul tapeʼ ri rukʼlaj xrajoʼ ta xküy rumak? Chrij ri xqatzjoj qa, taq ri winäq nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ chik jmul —ri junan rkʼë nuʼän jun mamaʼ mak—, nchup ruwäch ri naʼäy rukʼlanen chwäch Dios. Chqä chwäch ri qʼatbʼäl tzij, yë chik ri rukaʼn kʼlanen kʼo ruqʼij. Ri wuj La Atalaya rchë 15 de febrero, 1980, ruxaq 30, xqʼalajsaj chë ri winäq riʼ, rma xkʼleʼ chik jmul, «ma nkowin ta xa xuʼ nuchüp qa ruwäch ri kʼakʼakʼ rukʼlanen chqä ntzolin rkʼë ri xok rukʼlaj. Ri naʼäy rukʼlanen xchup ruwäch rma ri winäq riʼ xkanuj rukʼexel rukʼlaj, xchüp ruwäch rukʼlanen chwäch ri qʼatbʼäl tzij chqä xkʼleʼ chik jmul».

Ri kʼakʼakʼ naʼoj najin nqatzjoj rij ma nuqasaj ta ruqʼij ri kʼlanen, ri kan loqʼoläj. Chqä ma ntel ta chë tzij chë ri nakanuj rukʼexel akʼlaj ma itzel ta. We jun winäq nuchüp ruwäch rukʼlanen chqä nkʼleʼ chik jmul tapeʼ retaman chë Dios ma ütz ta nutzʼët, ri ukʼwäy taq bʼey xtkʼatzin xtkiqʼät tzij pa ruwiʼ, rma, achiʼel xuʼij Jesús, ri winäq riʼ najin nuʼän jun mamaʼ mak. (We ri achoq rkʼë xkʼleʼ wä kʼo chqä chpan rutinamit Dios, ri ukʼwäy taq bʼey xtkʼatzin chqä xtkiqʼät tzij pa ruwiʼ rma ryä chqä najin nuʼän jun mamaʼ mak). Tapeʼ ma nqaʼij ta chë ri rukaʼn kʼlanen xa pa mak ye kʼo wä, we jun achï nbʼanö riʼ, kan kʼïy junaʼ xtkʼatzin xkeqʼax rchë xtyaʼöx jun rusamaj pa congregación. Naʼäy xtkʼatzin xtjalatäj na ri nkiquʼ ri winäq chrij ri achï riʼ rma ri xuʼän. Chqä nkʼatzin ntzʼet na achkë rubʼanon ri xok rixjayil, ri rkʼë jbʼaʼ kan kowan xsokotäj qa ran, chqä ri koköj taq akʼalaʼ ri rkʼë jbʼaʼ xeyaʼöx qa rma ri winäq ri xmakun (Mal. 2:14-16).

Achiʼel nqatzʼët, taq jun winäq nuchüp ruwäch rukʼlanen tapeʼ ma xkanüx ta rukʼexel chqä nkʼleʼ chik jmul, kan kʼïy kʼayewal rukʼamon pä. Rma riʼ röj, ri cristianos, kʼo ta chë kan loqʼoläj nqatzʼët ri kʼlanen, kan achiʼel nutzʼët Jehová (Ecl. 5:4, 5; Heb. 13:4).