1. ¿Achkë najin nkiʼän ye kʼïy qachʼalal rchë nkiʼän más chpan rutinamit Jehová?

 RÖJ kan kʼïy samaj kʼo chqawäch rma yoj kʼo chik chkipan ri rukʼisbʼäl taq qʼij (Mat. 24:14; Luc. 10:2; 1 Ped. 5:2). Jontir röj nqajoʼ nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová. Ye kʼïy najin nkiʼän más chpan rutinamit Jehová. Ye kʼo jojun nkajoʼ yeʼok precursores, ye kʼo chik jojun nkajoʼ yebʼä Betel o nkajoʼ yetoʼon chkiyakik jay rchë nyaʼöx ruqʼij Jehová chkipan. Y ye kʼïy qachʼalal achiʼaʼ najin nkitäj kiqʼij rchë yeʼok toʼonelaʼ o ukʼwäy taq bʼey pa congregación (1 Tim. 3:1, 8). Kantzij na wä chë Jehová kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë ri rusamajelaʼ nkiʼän jontir ri yekowin rchë nkiyaʼ ruqʼij (Sal. 110:3; Is. 6:8).

2. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ we ma qlon ta jun samaj chpan rutinamit Jehová ri nqajoʼ ta röj nqïl?

² Ye kʼa, we yalöj chik qayoʼen rchë nqïl jun samaj chpan rutinamit Jehová y majanä qlon ta na, rkʼë jbʼaʼ ya riʼ nuʼän chqë chë nqanaʼ bʼis pa qan. O rkʼë jbʼaʼ kan nqbʼison rma ma nqkowin ta nqaʼän jojun samaj chpan rutinamit Jehová xa rma ya xbʼä qajunaʼ o rma jun chik ri najin nqaqʼaxaj chpan qakʼaslemal (Prov. 13:12). Ya ri najin nbʼanatäj rkʼë ya Melissa, * ri kʼo ta nrajoʼ ryä nbʼesamäj pa Betel o nbʼä chpan ri Tijobʼäl rchë yetjöx ri nkitzjoj ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios. Ryä nuʼij: «Rma ya xbʼä njunaʼ ma yikowin ta chik nbʼän ri samaj riʼ. Rma riʼ kʼo mul yibʼison».

3. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin nkiʼän jojun qachʼalal rchë nyaʼöx jun kisamaj chpan rutinamit Jehová?

³ Ye kʼo jojun qachʼalal kʼa ye qʼopojiʼ kʼojolaʼ na chqä ma kan ta yeyawäj. Ye kʼa rchë nyaʼöx más samaj pa kiqʼaʼ, naʼäy nkʼatzin  nkʼuqeʼ más kikʼuʼx chpan Ruchʼaʼäl Dios chqä nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë yejeʼ utziläj taq naʼoj kikʼë. Rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy kitamabʼal kʼo, ma nkikʼewaj ta chqä ma nkixiʼij ta kiʼ nkiʼän jun samaj. Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin na ma kan ta chanin nkatäj kiyowal, nkiyaʼ más kan chrij kisamaj o ma nkiqasaj ta kiqʼij ri nkʼaj chik. We ryeʼ nkitäj kiqʼij rchë yejeʼ ri naʼoj ri najowatäj njeʼ kikʼë, rkʼë jbʼaʼ xtyaʼöx jun kisamaj taq ryeʼ ma kiyoʼen ta. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë Nick. Taq 20 wä rujunaʼ, kan xbʼison rma ma xok ta jun toʼonel. Ryä nuʼij: «Xinquʼ rïn chë kʼo jun ma ütz ta ri najin nbʼän». Ye kʼa ryä ma xyaʼ ta qa rubʼanik ri ütz chqä xyaʼ más ran chrij ri nkowin nuʼän chpan ri congregación chqä chrij chutzjoxik le Biblia. Komä kʼo chpan jun Comité rchë Sucursal.

4. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

⁴ ¿Achkë ütz nqaʼän we xa najin nqbʼison rma ma qlon ta jun samaj ri nqajoʼ röj nqïl chpan rutinamit Jehová? We ke riʼ, tqatzjoj che rä Jehová achkë qäs nqanaʼ (Sal. 37:5-7). Qtzjon kikʼë qachʼalal ri kʼuqül chik kikʼuʼx chpan Ruchʼaʼäl Dios rchë nkiʼij chqë achkë rubʼanik más ütz nqaʼän che rä ruyaʼik ruqʼij Dios chqä tqasmajij ri naʼoj xtkiyaʼ chqë. We xtqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xtyaʼöx ri samaj chqë ri nqajoʼ nqïl. Ye kʼa, ¿achkë ütz nqaʼän we ma nqkowin ta nqaʼän jun samaj ri nqarayij, achiʼel nbʼanatäj rkʼë ya Melissa?, ¿achkë ütz nqaʼän rchë ma xtqbʼison ta? Rchë nqaqʼalajsaj ri kʼutunïk riʼ, re tjonïk reʼ xtnukʼuj kij re oxiʼ naʼoj reʼ: naʼäy, ¿achkë xtbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?; rukaʼn, ¿achkë ütz nqaʼän rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?; y rox, ¿achkë ütz nqayaʼ chqawäch nqaʼän rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?

5. We nqajoʼ kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, ¿achoq chrij kʼo chë nqayaʼ wä qan? (Eclesiastés 6:9).

⁵ We nqajoʼ kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, röj kʼo chë nqaʼän ri nuʼij chpan Eclesiastés 6:9, chriʼ nuʼij: «Más ütz kiʼ akʼuʼx naʼän rkʼë ri kʼo awkʼë chwäch ri nachʼujirsaj awiʼ chkanuxik ri narayij». Ri winäq ri kiʼ rukʼuʼx rkʼë ri kʼo rkʼë chqä nuyaʼ ran chrij ri nkowin nuʼän, más kiʼ rukʼuʼx xtuʼän. Ye kʼa ri winäq ri nuchʼujirsaj riʼ chkanuxik ri nurayij chqä nrajoʼ nrïl ri majun bʼëy xtrïl ta, majun bʼëy kiʼ ta rukʼuʼx xtuʼän. ¿Achkë nqatamaj qa röj? Chë we nqajoʼ kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, nkʼatzin nqayaʼ qan chrij ri nqkowin nqaʼän komä y ma chrij ta ri ma nqkowin ta nqïl.

6. ¿Achkë kʼambʼäl tzij xtqanukʼuj rij, y achkë xtqatamaj qa chrij?

⁶ ¿Kan nqkowin komä kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rkʼë ri najin nqaʼän komä? Ye kʼïy nkiʼij chë manä, rma kan qchë wä röj winäq ri nqä chqawäch nqaʼän nkʼaj chik samaj ri majun bʼëy qabʼanon ta. Ye kʼa, kantzij na wä chë nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rkʼë ri najin nqaʼän komä. ¿Achkë rubʼanik nqaʼän riʼ? Rchë nqaqʼalajsaj ri kʼutunïk riʼ, tqanukʼuj rij ri kʼambʼäl tzij xksaj Jesús chkij ri talentos ri nqïl chpan Mateo 25:14 kʼa 30. Xtqatamaj achkë xtqtoʼö rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän rkʼë ri nqkowin nqaʼän chpan rutinamit Jehová.

7. Tatzjoj achkë xbʼanatäj chpan ri kʼambʼäl tzij xksaj Jesús.

⁷ Chpan ri kʼambʼäl tzij xksaj Jesús, ryä xtzjoj rij jun achï ri kʼo chë xbʼä jukʼan chik tinamït. Ye kʼa naʼäy xeruskʼij rusamajelaʼ chqä xyaʼ qa jojun talentos chkë rchë kesamäj chrij. * Rma ri achï retaman chë rusamajelaʼ ma junan ta ri yekowin nkiʼän, ma junan ta talentos xyaʼ qa chkë. Che rä jun rusamajel xyaʼ qa woʼoʼ, che rä jun chik xyaʼ qa kaʼiʼ y che rä jun chik xyaʼ qa jun. Ri kaʼiʼ naʼäy rusamajelaʼ kan xesamäj chkij ri talentos, rma riʼ xkichʼäk más rurajil ri kajaw. Ye kʼa ri rox samajel kan majun xuʼän ta rkʼë ri talento xyaʼöx qa che rä. Rma riʼ, ri rajaw xresaj rusamaj.

8. ¿Achkë rma ri naʼäy samajel ri xtzjoj Jesús kan kʼo rma kiʼ rukʼuʼx xuʼän?

 ⁸ Rkʼë jbʼaʼ ri naʼäy samajel kan kiʼ rukʼuʼx xuʼän taq xtzʼët chë ri rajaw xyaʼ qa woʼoʼ talentos che rä. Rma kan nüm päq xyaʼöx qa che rä, nqʼalajin kʼa chë ri rajaw kan rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx chrij. Y ¿achkë rkʼë jbʼaʼ xnaʼ ri rukaʼn samajel? Re samajel reʼ rkʼë jbʼaʼ xbʼison ta rma más jbʼaʼ talentos xyaʼöx qa che rä chwäch ri naʼäy samajel. Ye kʼa, tqatzʼetaʼ achkë xuʼän.

9. ¿Achkë ma xuʼij ta Jesús chrij ri rukaʼn samajel? (Mateo 25:22, 23).

⁹ (Taskʼij ruwäch Mateo 25:22, 23). Jesús ma xuʼij ta chë ri rukaʼn samajel xpë ruyowal rma rajaw xa xuʼ kaʼiʼ talentos xyaʼ qa che rä. Jesús chqä ma xuʼij ta chë ri samajel riʼ xchʼojin ta chqä xuʼij ta: «¿Xa xuʼ reʼ xtyaʼöx qa chwä? ¡Rïn chqä kowan yisamäj achiʼel ri xyaʼöx qa woʼoʼ talentos che rä! Si wajaw ma nuloqʼoqʼej ta nsamaj, más ütz nmüq re kaʼiʼ talentos reʼ y xtinbʼän ri nkʼatzin chwä rïn».

10. ¿Achkë xuʼän ri rukaʼn samajel rkʼë ri talentos xyaʼöx qa che rä?

¹⁰ Kan achiʼel xuʼän ri naʼäy samajel kan ke riʼ chqä xuʼän ri rukaʼn. Ryä xqʼax chwäch chë ri samaj xyaʼöx qa che rä kan kowan rejqalen. Rma riʼ kan kuw xsamäj. Riʼ xuʼän chë xchʼäk chik kaʼiʼ talentos. Rma riʼ ri rajaw kan kiʼ rukʼuʼx xuʼän rkʼë chqä xyaʼ más samaj pa ruqʼaʼ.

11. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?

¹¹ Achiʼel xbʼanatäj rkʼë ri samajel riʼ, röj chqä más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän we nqaʼän jontir ri nqkowin rkʼë xa bʼa achkë samaj nyaʼöx chqë chpan rutinamit Jehová. Tqayaʼ qan chrij rutzjoxik le Biblia chqä tqabʼanaʼ jontir ri nqkowin chkipan ri samaj ye kʼo chpan ri congregación (Hech. 18:5; Heb. 10:24, 25). Kan ütz tqatjoj äl qiʼ chkë  ri qamoloj rchë ke riʼ xtqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal kikʼë qa-comentarios. Tqayaʼ rejqalen xa bʼa achkë asignación nyaʼöx chqë chkipan ri qamoloj ri nbʼan chkojöl qʼij. We nkʼutüx qatoʼik rkʼë jun samaj ri nkʼatzin nbʼan chpan ri congregación, tqabʼanaʼ chqä tqajachaʼ ri qʼij ri xtbʼix chqë. Ma tqaquʼ ta röj chë kʼo samaj ri ma kan ta jaruʼ kejqalen ri ma nkʼatzin ta nqesaj qa-tiempo chkibʼanik. Pa rukʼexel riʼ, xa kan más tqatjaʼ qaqʼij rchë más ütz rubʼanik nqaʼän chkë ri samaj yaʼon chqë (Prov. 22:29). We röj kan xtqatäj qaqʼij chbʼanik ri samaj yaʼon chqë chpan rutinamit Jehová, más junan xtuʼän qawäch rkʼë ryä chqä más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän (Gál. 6:4). Riʼ chqä xtuʼän chë kan xttel qakʼuʼx taq xtyaʼöx jun samaj che rä jun qachʼalal ri xqajoʼ ta röj chë chqë ta röj xyaʼöx wä (Rom. 12:15; Gál. 5:26).

12. ¿Achkë xkiʼän ya Melissa chqä Nick rchë más kiʼ kikʼuʼx xkiʼän?

¹² ¿Nnatäj ya Melissa chqë, ri qachʼalal xqatzjoj chpan ri peraj 2 ri kan nurayij nbʼä Betel o chpan ri Tijobʼäl rchë yetjöx ri nkitzjoj ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios? Tapeʼ ryä ma nkowin ta chik yeruʼän re samaj reʼ, ryä nuʼij: «Nbʼän jontir ri yikowin chpan ri precursorado chqä ntäj nqʼij rchë jalajöj rubʼanik ntzjoj le Biblia. Reʼ rubʼanon chë kowan kiʼ nkʼuʼx nbʼanon». Y ¿achkë xuʼän Nick, ri xqatzjoj chpan ri peraj 3, rchë ma xchʼakon ta ri bʼis chrij taq ma xok ta toʼonel? Ryä nuʼij: «Xinyaʼ wan chrij ri yikowin nbʼän, achiʼel ri yinel chutzjoxik le Biblia o ri nyaʼ comentarios pa qamoloj ri kan nukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal. Chqä xinnujsaj ri wuj rchë yibʼä Betel, y jun junaʼ chrij riʼ xiskʼïx».

13. ¿Achkë xtbʼanatäj we kan xtqatäj qaqʼij chbʼanik ri samaj yaʼon chqë komä? (Eclesiastés 2:24).

¹³ Ye kʼa, ¿ntel chë tzij chë rma nqatäj qaqʼij chbʼanik ri samaj yaʼon chqë komä xtyaʼöx más samaj chqë chqawäch apü? Rkʼë jbʼaʼ ke riʼ, achiʼel xbʼanatäj rkʼë Nick. Ye kʼa, tapeʼ ma ke riʼ ta, röj kan kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän, kan achiʼel xbʼanatäj rkʼë ya Melissa (taskʼij ruwäch Eclesiastés 2:24). Chqä kan kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän rma qataman chë jontir ri najin nqaʼän xtuʼän chë Jesús, ri qajaw, kan kiʼ rukʼuʼx xtuʼän qkʼë.

14. Tapeʼ najin chik nqatäj qaqʼij chbʼanik ri samaj yaʼon chqë, ¿achkë kʼo chë ma nqamestaj ta?

¹⁴ We najin chik nqatäj qaqʼij chbʼanik ri samaj yaʼon chqë chpan rutinamit Jehová, ¿ntel chë tzij riʼ chë ma nqkowin ta chik nqaʼän más chuyaʼik ruqʼij Dios? Manä, ma ke riʼ ta. Röj nkʼatzin kʼo nqayaʼ chqawäch nqaʼän rma ya riʼ xtqrtoʼ rchë más ütz rubʼanik xtqatzjoj ri Ruchʼaʼäl Dios, xtq-ok más ütz taq tijonelaʼ chqä xtqkowin xkeqatoʼ ri qachʼalal. Xtqkowin xtqaʼän riʼ we xtqayaʼ qan chkitoʼik ri nkʼaj chik, pa rukʼexel xa xuʼ röj nqaquʼ qa qij (Prov. 11:2; Hech. 20:35).

15. ¿Achkë jojun ri ütz nqayaʼ chqawäch nqaʼän ri xkojkitoʼ rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?

¹⁵ ¿Achkë ütz nqayaʼ chqawäch nqaʼän? Tqakʼutuj che rä Jehová chë tqrtoʼ rchë nqatzʼët achkë nqkowin nqaʼän chuyaʼik ruqʼij (Prov. 16:3; Sant. 1:5). Rkʼë jbʼaʼ ütz nqayaʼ chqawäch nqaʼän jun chkë ri samaj ri xtzjöx chpan ri  peraj 1, achiʼel ri precursorado auxiliar o regular, ri yabʼä Betel o yatoʼon chkiyakik jay rchë nyaʼöx ruqʼij Dios chkipan. Chqä rkʼë jbʼaʼ ütz nqatamaj jun chik chʼaʼäl rchë nqkowin nqatzjoj le Biblia chkë más winäq o rchë nqbʼä jukʼan chik tinamït ri akuchï nkʼatzin wä más toʼïk. We nqajoʼ nqatamaj más chkij re samaj reʼ, ütz nqaskʼij ruwäch ri capítulo 10 rchë ri libro Organizados para hacer la voluntad de Jehová chqä nqtzjon kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey ri ye kʼo pa qa-congregación. * We röj xtqatäj qaqʼij rchë nqïl jun chkë re samaj  reʼ, más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän y ri nkʼaj chik xtkitzʼët chë najin nkʼuqeʼ pä qakʼuʼx chpan Ruchʼaʼäl Dios.

16. ¿Achkë ütz nqaʼän we komä yän riʼ ma nqkowin ta nqaʼän jun chkë ri samaj chpan rutinamit Jehová?

¹⁶ Ye kʼa, ¿achkë ütz nqaʼän we komä yän riʼ ma nqkowin ta nqaʼän jun chkë ri samaj ri xqatzjoj yän qa? Tqayaʼ chqawäch nqaʼän jun ri nqkowin nqaʼän. Keqatzʼetaʼ jojun chkë riʼ.

17. Rkʼë ri nuʼij chpan 1 Timoteo 4:13 chqä 15, ¿achkë ütz nuʼän jun qachʼalal achï rchë ntok jun utziläj tijonel?

¹⁷ (Taskʼij ruwäch 1 Timoteo 4:13, 15). We rït yït jun qachʼalal achï ri qasan chik pa yaʼ, rkʼë jbʼaʼ ütz natäj aqʼij rchë más ütz taq tzijonem yeʼayaʼ o rchë yatok jun utziläj tijonel. ¿Achkë rma? Rma we rït kan natäj aqʼij rchë ütz naskʼij ruwäch wuj, ütz taq tzijonem yeʼayaʼ chqä yatok jun utziläj tijonel, xkakowin xkeʼatoʼ ri yekʼoxan awchë. Tayaʼ chawäch nanukʼuj chqä yeʼasmajij jojun chkë ri naʼoj ri ye kʼo chpan ri wuj Pa rubʼeyal tqaskʼij ruwäch wuj y q-ok utziläj taq tijonelaʼ. Tanukʼuj kiwäch jojun chkë ri naʼoj ye kʼo chpan ri wuj riʼ, tatjoj awiʼ taq yït kʼo pan awachoch y tatjaʼ aqʼij rchë yeʼasmajij chkipan ri atzijonem ri naʼoj xeʼatamaj. Takʼutuj atoʼik che rä ri consejero auxiliar * o chkë nkʼaj chik ukʼwäy taq bʼey ri kan nkitäj kiqʼij chtoʼik ri congregación (1 Tim. 5:17). Taq nayaʼ jun atzijonem, ma xa xuʼ ta taquʼ rij nasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan qawuj Tijonelaʼ, xa kan taquʼ chqä rij achkë rubʼanik yeʼatoʼ ri yekʼoxan awchë rchë nkikowirsaj ri kikʼuqbʼäl kʼuʼx chqä rchë nkismajij ri najin nkitamaj. Riʼ xtuʼän chë rït más kiʼ akʼuʼx xtaʼän chqä ke riʼ xtkinaʼ ri xkekʼoxan awchë.

18. ¿Achkë xtqtoʼö rchë kan más ütz xtqaʼän che rä rutzjoxik le Biblia?

¹⁸ Jontir röj, ri rutzeqelbʼëy Jesús, yaʼon qa  pa qaqʼaʼ nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq chqä yeqatjoj rchë yeʼok rutzeqelbʼëy (Mat. 28:19, 20; Rom. 10:14). ¿Nqajoʼ röj más ütz rubʼanik nqaʼän che rä re samaj reʼ, ri janina rejqalen? Rchë nqaʼän riʼ, ütz nqanukʼuj ruwäch ri wuj Tijonelaʼ chqä ütz nqayaʼ chqawäch yeqasmajij jojun chkë ri naʼoj ri ye kʼo chpan. Chqä xkeqïl utziläj taq naʼoj chpan ri Wuj rchë ri qamoloj Qakʼaslemal chqä Qasamaj röj ri Cristianos, chqä chkipan ri videos ri akuchï nqatamaj wä achkë rubʼanik nqatzjoj le Biblia ri yeqʼaxäx chkipan qamoloj ri yebʼan chkojöl qʼij. Keqasmajij ri naʼoj riʼ rchë nqatzʼët achkë más ütz nqaksaj chpan qa-territorio. We xkeqasmajij ri naʼoj xeqatzjoj qa, kan más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän rma xtq-ok utziläj taq tijonelaʼ (2 Tim. 4:5).

19. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xkewachin utziläj taq naʼoj qkʼë?

¹⁹ Ma tqamestaj ta chë jun chkë ri más ütz nqayaʼ chqawäch nqaʼän ya riʼ nqatäj qaqʼij rchë yejeʼ utziläj taq naʼoj qkʼë (Gál. 5:22, 23; Col. 3:12; 2 Ped. 1:5-8). ¿Achkë rubʼanik nqaʼän riʼ? Tqabʼanaʼ che rä chë nqajoʼ nkowïr ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx. Rchë riʼ ütz nqaskʼij kiwäch jalajöj qa-publicaciones ri yetzjon chrij riʼ. Chqä janina xtqrtoʼ xkeqatzʼët koköj taq videos ri xeʼel chpan JW Broadcasting^® ri akuchï xeʼel wä qachʼalal ri xkikʼüt chë kan kuw ri kikʼuqbʼäl kʼuʼx taq xkiqʼaxaj nmaʼq taq kʼayewal. Chrij riʼ tqaquʼ rij achkë rubʼanik röj chqä ke riʼ nuʼän ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx.

20. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän?

²⁰ Kantzij na wä chë jontir röj kʼo ta nqajoʼ nqaʼän más chuyaʼik ruqʼij Dios. Chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew ri rutzjun Jehová chqë, majun ta chik jun xtqqʼatö rchë ma ta xtqaksaj ri qakʼaslemal rchë nqayaʼ ruqʼij. Loman nbʼeqä ri qʼij riʼ, we xtqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij Dios, más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän. Y, ri más rejqalen, xtqayaʼ ruqʼij Jehová, qa-Dios «ri kʼo kiʼkʼuxlal rkʼë» (1 Tim. 1:11). Rma riʼ, kiʼ qakʼuʼx tqabʼanaʼ rkʼë ri nqkowin nqaʼän chuyaʼik ruqʼij Dios.