1, 2. Achiʼel nqatamaj qa chrij ri xuʼän jun qachʼalal achï, ¿achkë kʼo chë nqaʼän röj chqajujnal?

¿YE TESTIGOS de Jehová ri ateʼ atataʼ? We ke riʼ, ma tamestaj chë ma xkatok ta rachiʼil Jehová xa rma ryeʼ ye rachiʼil. Chqajujnal röj kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë junan nuʼän qawäch rkʼë Jehová, tapeʼ qateʼ qatataʼ ma nkiyaʼ ta ruqʼij Dios.

² Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal achï ri xkʼïy pä chpan jun familia ri ye Testigos. Ryä nuʼij chë, taq kʼa kʼajol na, ma kan ta junan wä ruwäch rkʼë Dios. Rma riʼ nuʼij: «Rïn nyaʼ wä ruqʼij Jehová xa rma nwajoʼ wä nbʼän ri nkiʼän nu-familia». Ye kʼa ryä xjäm ruwäch rchë xskʼij ruwäch le Biblia chqä rchë xchʼobʼon chrij ri xskʼij, chqä más taqïl xchʼö rkʼë Jehová. ¿Achkë utzil xrïl? Ryä nuʼij: «Xqʼax chi nwäch chë xa xuʼ junan xtuʼän nwäch rkʼë Jehová, ri utziläj Ntataʼ, we ütz ütz ntaman ruwäch». Ri xbʼanatäj rkʼë qachʼalal riʼ nuʼän chë nqakʼutuj qa reʼ chqawäch: ¿achkë rma nqaʼij chë ri qataman jojun naʼoj chrij Jehová ma ntel ta chë tzij chë kantzij qataman ruwäch? Chqä, ¿achkë rubʼanik ütz ütz nqatamaj ruwäch Jehová?

3. ¿Achkë rma nqaʼij chë ri qataman jojun naʼoj chrij Jehová ma ntel ta chë tzij chë kantzij qataman ruwäch?

³ Rkʼë jbʼaʼ röj nqanaʼ chë qataman ruwäch Jehová xa rma qataman rubʼiʼ o jojun chkë ri ye rubʼin o ri ye rubʼanon pä.  Ye kʼa riʼ ma ntel ta chë tzij chë ütz ütz qataman ruwäch, rchë riʼ kʼo más nkʼatzin nqaʼän. Röj nkʼatzin nqajäm qawäch rchë nqatamaj más chrij ryä chqä chrij ri naʼoj ye kʼo rkʼë. Xa xuʼ ke riʼ xtqʼax chqawäch achkë rma xuʼij jun tzij o xuʼän jun bʼanobʼäl. Riʼ xtqrtoʼ rchë xtqatamaj we nqä chwäch ri yeqaʼän o ri yeqachʼöbʼ. Taq nqʼax chqawäch achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän, röj nkʼatzin nqaʼän riʼ.

4. ¿Achkë rubʼanik xtqrtoʼ ri nqanukʼuj kij jojun tzʼetbʼäl ri ye kʼo chpan le Biblia?

⁴ Rkʼë jbʼaʼ ye kʼo winäq xkojkiyöqʼ xa rma nqajoʼ nqayaʼ ruqʼij Jehová, y rkʼë jbʼaʼ kan más itzel xtkinaʼ chqë taq xtkitzʼët chë najin chik nqamöl qiʼ rkʼë rutinamit. Ye kʼa, we nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios, ryä majun bʼëy xtqryaʼ ta qa. Ke riʼ xtqachäp jun achbʼilanïk rkʼë ri xtyalöj jontir qakʼaslemal. Ye kʼa, ¿kantzij komä chë nqkowin ütz ütz nqatamaj ruwäch Jehová? Jaʼ, nqkowin. Ri tzʼetbʼäl xkiyaʼ qa jojun achiʼaʼ ojer, achiʼel Moisés y David, nkikʼüt chë nqkowin nqaʼän riʼ tapeʼ xa yoj ajmakiʼ. Rma riʼ, tqatzʼetaʼ achkë xkiʼän ryeʼ chqä achkë rubʼanik xkitamaj ruwäch Jehová y achkë nqatamaj qa chkij.

5. ¿Achkë xchaʼ xuʼän Moisés?

⁵ Moisés xchaʼ xyaʼ ruqʼij Dios. Taq 40 wä rujunaʼ, xchaʼ xok kichiʼil ri rutinamit Dios pa rukʼexel xbʼix «ral ri rumiʼal faraón» che rä (Heb. 11:24). Moisés xyaʼöx ta ruqʼij xa ta xrajoʼ, ye kʼa ma chrij ta riʼ xbʼä wä ran. Taq xerutoʼ ri israelitas, ri ye xmïl wä pa samaj pa Egipto, ryä retaman wä chë faraón rkʼë jbʼaʼ kan xtkatäj ruyowal chrij. Faraón kan jun nimaläj qʼatöy tzij wä, y ri egipcios achiʼel ta kan ki-dios kibʼanon che rä. Tapeʼ ke riʼ, Moisés xkʼüt chë janina kuw ri rukʼuqbʼäl kʼuʼx chrij Jehová. Ri kʼuqbʼäl kʼuʼx riʼ xtoʼ rchë más junan xuʼän ruwäch rkʼë Jehová jontir rukʼaslemal (Prov. 3:5).

6. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri tzʼetbʼäl xyaʼ qa Moisés?

⁶ ¿Achkë nqatamaj qa röj? Chë, achiʼel Moisés, jontir röj kʼo chë nqachaʼ we nqayaʼ ruqʼij Dios chqä we nq-ok chpan rutinamit o manä. Rkʼë jbʼaʼ, rchë nqayaʼ ruqʼij Dios nkʼatzin nqayaʼ qa kibʼanik jojun ri nqä chqawäch nqaʼän. Chqä rkʼë jbʼaʼ ri winäq ri ma kitaman ta ruwäch Dios itzel xtkinaʼ chqë. Ye kʼa, we qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij Jehová, ri utziläj Qatataʼ, riʼ xtuʼän chë xtqayaʼ chwäch qan chë ryä ronojel mul xtqrtoʼ.

7, 8. ¿Achkë más xtamaj Moisés chrij Jehová?

⁷ Moisés ronojel mul xtamaj chrij ri rubʼanik nuʼän ruraybʼal Jehová chqä chrij ri naʼoj ye kʼo rkʼë. Jun tzʼetbʼäl. Taq Jehová xuʼij che rä chë keresaj äl ri israelitas pa Egipto, Moisés xuxiʼij riʼ chqä xuʼij che rä Jehová chë ma xtkowin ta xtuʼän ri samaj riʼ. Ya riʼ taq Dios xjyowaj ruwäch Moisés chqä xtoʼ (Éx. 4:10-16). Riʼ xuʼän chë Moisés ma xuxiʼij ta riʼ xuʼij che rä faraón ronojel ri kʼayewal xtyaʼ pä Jehová pa ruwiʼ. Chrij riʼ, Moisés xtzʼët achkë rubʼanik Jehová xksaj ruchqʼaʼ rchë xeruköl ri israelitas chqä rchë xchüp ruwäch faraón chqä ri ru-soldados pa mar Rojo (Éx. 14:26-31; Sal. 136:15).

⁸ Taq Moisés xeresaj äl ri israelitas chriʼ Egipto, ryeʼ chaq taqïl xechʼojin. Chpan ri tiempo riʼ, Moisés xtzʼët ri nimaläj kochʼonïk kʼo rkʼë Jehová rma ri runaʼoj xuʼän rkʼë ri rutinamit ri xeruköl pa kiqʼaʼ ri egipcios (Sal. 78:40-43). Chqä xtzʼët chë janina nuqasaj riʼ, rma ma xchüp ta kiwäch  ri israelitas taq Moisés xkʼutuj utzil che rä chë ma tuʼän ta riʼ (Éx. 32:9-14).

9. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt Hebreos 11:27 ri achbʼilanïk xjeʼ chkikojöl Moisés rkʼë Jehová?

⁹ Taq ye alenäq pä chik Egipto, Moisés kan junan xuʼän ruwäch rkʼë Jehová «achiʼel ta kan xtzʼët ri ma tzʼetel ta» (taskʼij ruwäch Hebreos 11:27). Rma riʼ le Biblia nuʼij: «Jehová xtzjon rkʼë Moisés kan achiʼel taq ntzjon jun achï rkʼë jun chik» (Éx. 33:11).

10. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë ütz ütz nqatamaj ruwäch Jehová?

¹⁰ ¿Achkë nqatamaj qa röj? Chë, rchë ütz ütz nqatamaj ruwäch Jehová, ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqatamaj achkë naʼoj ye kʼo rkʼë, nkʼatzin chqä nqaʼän ri ruraybʼal. Y ¿achkë ruraybʼal Jehová komä? Le Biblia nuʼij: «Chë jontir kiwäch winäq yekolotäj y njeʼ jun tzʼaqät etamabʼäl kikʼë chrij ri kantzij» (1 Tim. 2:3, 4). Jun rubʼanik rchë nqaʼän ruraybʼal ya riʼ nqakʼüt chkiwäch ri winäq chrij ryä.

11. Taq yeqatoʼ ri nkʼaj chik rchë nkitamaj ruwäch Jehová, ¿achkë rma röj chqä más nqatamaj ruwäch?

¹¹ Tqʼax chqawäch chë taq yeqatoʼ ri nkʼaj chik rchë nkitamaj ruwäch Jehová, röj chqä más xtqatamaj ruwäch. Jun tzʼetbʼäl. Nqatzʼët ri joyowanïk kʼo rkʼë taq nukʼwaj qabʼey rchë yeqïl ri winäq ri nkajoʼ yeʼok rachiʼil (Juan 6:44; Hech. 13:48). Chqä nqatzʼët ri ruchqʼaʼ ri Ruchʼaʼäl Dios taq ri qatijoxelaʼ yekowin nkiyaʼ qa ri itzel taq costumbres chqä nkichäp rusamajxik ri naʼoj ye kʼo rkʼë Cristo (Col. 3:9, 10). Y nqatzʼët ri kochʼonïk kʼo rkʼë Jehová kikʼë ri winäq ri ye kʼo pa qa-territorio rma chaq taqïl nqrtäq rchë yeqatoʼ ri winäq rchë nkitamaj ruwäch chqä rchë nkïl kolotajïk (Rom. 10:13-15).

12. Achiʼel nqatzʼët chpan Éxodo 33:13, ¿achkë xkʼutuj Moisés, y achkë rma?

¹² Moisés xyaʼ rejqalen ri rachbʼilanïk rkʼë Jehová. Tapeʼ xeruʼän yän kʼïy milagros pa rubʼiʼ Dios, ryä kan rkʼë qasanriʼïl xkʼutuj che rä Jehová chë tyaʼ qʼij che rä chë ttamaj más ruwäch (taskʼij ruwäch Éxodo 33:13 *). Ri qʼij riʼ, Moisés más wä chik 80 rujunaʼ, ye kʼa retaman wä chë kʼa kʼïy na kʼo chë nutamaj chrij Jehová, ri utziläj Rutataʼ.

13. ¿Achkë jun rubʼanik nqakʼüt chë chqawäch röj kan kʼo rejqalen qachbʼilanïk rkʼë Dios?

¹³ ¿Achkë nqatamaj qa röj? Chë, xa bʼa jaruʼ na kʼa junaʼ qayaʼon pä ruqʼij Jehová, ronojel mul tqayaʼ rejqalen ri qachbʼilanïk rkʼë. Jun rubʼanik rchë nqakʼüt riʼ ya riʼ taq nqchʼö qʼanäj rkʼë.

14. ¿Achkë rma ri chʼonïk janina ruqʼij rchë nqatamaj más ruwäch Jehová?

¹⁴ We nqajoʼ chë junan nuʼän qawäch rkʼë jun winäq, nkʼatzin chë chaq taqïl nqtzjon rkʼë. Rma riʼ, chaq taqïl qchʼö qʼanäj rkʼë Jehová, y ma tqaxiʼij ta qiʼ nqaʼij che rä ri nqachʼöbʼ chqä ri nqanaʼ (Efes. 6:18). Jun qachʼalal ixöq aj Turquía ri rubʼiniʼan Krista nuʼij: «Ronojel mul taq nbʼij che rä Jehová ri nchʼöbʼ y ntzʼët ri rubʼanik yirutoʼ pä, más nwajoʼ chqä más nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij. Taq ntzʼët achkë rubʼanik nuyaʼ pä ri nkʼutuj che rä, riʼ yirutoʼ rchë ntzʼët Jehová achiʼel ta Ntataʼ chqä Wachiʼil».

15. ¿Achkë xuʼij Jehová chrij David?

¹⁵ David, ri qʼatöy tzij, xkʼïy pa jun tinamït ri akuchï ronojel ye rusamajelaʼ Dios.  Ye kʼa ryä ma xyaʼ ta ruqʼij Jehová xa rma ri ru-familia xkiʼän riʼ. David xtäj ruqʼij rchë xok rachiʼil Dios, y Jehová kan jaʼäl xtzʼët rma riʼ. Nqʼalajin riʼ rma kan yë Jehová xbʼin chë David jun achï ri xyaʼö kiʼkʼuxlal pa ran (Hech. 13:22). ¿Achkë xuʼän David rchë kan junan xuʼän ruwäch rkʼë Jehová?

16. ¿Achkë xtamaj David chrij Jehová taq xtzʼët ronojel ri rubʼanon qa?

¹⁶ David xtamaj chrij Jehová rma ronojel ri rubʼanon qa. Taq kʼa kʼajol na, kʼïy mul xeruchajij rukarneʼl ri rutataʼ. Rkʼë jbʼaʼ chriʼ xchäp wä ruchʼobʼik ronojel ri rubʼanon Jehová. Jun tzʼetbʼäl. Taq xtzʼët ri kaj chaqʼaʼ, ma xa xuʼ ta ri chʼumilaʼ xerutzʼët, ryä chqä xqʼax chwäch ri naʼoj ye kʼo rkʼë ri xbʼanö ronojel riʼ. Rma riʼ rkʼë ronojel ran xtzʼibʼaj: «Ri kaj nkiqʼalajsaj ruqʼij rukʼojlen Dios; ryeʼ nkiʼij ronojel ri rubʼanon rkʼë ruqʼaʼ» (Sal. 19:1, 2). David chqä xtzʼët ri nimaläj runaʼoj Jehová taq xchʼobʼon chrij ri rubʼanik bʼanon qa chkë ri winäq (Sal. 139:14). Taq xchʼobʼon chrij ronojel ri rubʼanon qa Jehová, David xnaʼ chë chöj majun ruqʼij ta (Sal. 139:6).

17. ¿Achkë xtqatamaj we nqchʼobʼon chrij ronojel ri rubʼanon qa Jehová?

¹⁷ ¿Achkë naʼoj nqatamaj qa röj? Chë kʼo chë nqayaʼ qan chrij ronojel ri rubʼanon qa Jehová. Ryä rubʼanon qa jun utziläj qachoch, le Ruwachʼulew. Rma riʼ tqaloqʼoqʼej ronojel ri ruyaʼon qa chqë. Jojun qʼij ri yeqʼax, qchʼobʼon chrij achkë nukʼüt qa chqawäch chrij Jehová ronojel ri ye kʼo, achiʼel ri chköp, ri kotzʼiʼj y ri winäq. Ke riʼ, ronojel qʼij kʼo xtqatamaj qa chrij Jehová, ri utziläj Qatataʼ (Rom. 1:20). Riʼ xtuʼän chë jojun qʼij ri xkeqʼax xtqanaʼ chë más xtqajoʼ.

18. Achiʼel nukʼüt ri Salmo 18, ¿achkë xqʼax chwäch David?

¹⁸ David xtzʼët ri toʼïk xyaʼ pä Jehová che rä. Jun tzʼetbʼäl. Taq xeruchajij rukarneʼl rutataʼ chwäch jun köj chqä jun oso, ryä xuʼij chë xkowin xerukamsaj ri chköp riʼ rkʼë rutoʼik Jehová. Taq xchʼakon chrij Goliat, xtzʼët chqä chë Jehová najin wä nukʼwaj rubʼey (1 Sam. 17:37). Chqä xtzʼët achkë rubʼanik xtoʼöx pä rma Jehová taq xkowin xanmäj chwäch Saúl, ri itzel qʼatöy tzij (Sal. 18, encabezamiento). Xa ta David xnimirsaj riʼ, rkʼë jbʼaʼ xchʼöbʼ ta chë rkʼë ruchqʼaʼ ryä xuʼän ronojel riʼ. Ye kʼa ryä kan xqasaj riʼ y rma riʼ xtzʼët rutoʼik Jehová chpan rukʼaslemal (Sal. 138:6).

19. ¿Achkë nqatamaj chrij ri tzʼetbʼäl xyaʼ qa David?

¹⁹ ¿Achkë nqatamaj chrij ri tzʼetbʼäl xyaʼ qa David? Chë ma xa xuʼ ta tqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová, xa tqatzʼetaʼ chqä achkë rubʼanik nuyaʼ pä ri toʼïk riʼ chqë y ajän nuʼän riʼ. We nqaqasaj qiʼ chqä nqʼax chqawäch chë kʼo ma nqkowin ta nqaʼän, ma kʼayewal ta xtqatzʼët chë Jehová nuyaʼ pä ri nkʼatzin chqë. Y taq xtqatzʼët riʼ, ri qachbʼilanïk rkʼë ryä más xtkowïr. Ke riʼ xbʼanatäj rkʼë Isaac, jun qachʼalal aj Fiyi ri kʼïy chik junaʼ ruyaʼon pä ruqʼij Jehová. Ryä nuʼij: «Taq yichʼobʼon chrij ronojel ri nqʼaxan pä pa nukʼaslemal, ntzʼët achkë rubʼanik yirutoʼon pä Jehová kan xa xuʼ xinchäp pä ntjonïk chrij le Biblia. Riʼ nuʼän chë kan junan rubʼanon nwäch rkʼë».

20. ¿Achkë utzil xkʼän pä pa ruwiʼ David ri junan xuʼän ruwäch rkʼë Jehová, chqä achkë nqatamaj röj chrij riʼ?

²⁰ David xkʼän runaʼoj chrij Jehová. Röj nqkowin nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová rma ke riʼ qabʼanik xuʼän qa (Gén. 1:26). Taq más nqatamaj ruwäch, más nqkowin  nqakʼän qanaʼoj chrij. David xkowin xkʼän runaʼoj chrij Jehová rma kan ütz ütz xtamaj ruwäch, riʼ xuʼän chë kan ütz runaʼoj xuʼän kikʼë ri winäq. Qchʼobʼon chrij jun ri xbʼanatäj pa rukʼaslemal re qʼatöy tzij reʼ. Tapeʼ David xmakun chwäch Jehová taq xwär rkʼë Bat-Seba chqä xuʼän chë xkamsäx rachjil, Jehová xjyowaj ruwäch (2 Sam. 11:1-4, 15). ¿Achkë rma? Rma rukʼamon wä runaʼoj chrij Dios chqä rukʼutun wä joyowanïk chkiwäch nkʼaj chik winäq. David kan rachiʼil wä Jehová, rma riʼ kowan xajowäx kimä ri israelitas chqä Jehová xuʼij chë David jun tzʼetbʼäl chkiwäch ri nkʼaj chik qʼatöy taq tzij rchë Israel (1 Rey. 15:11; 2 Rey. 14:1-3).

21. Achiʼel nuʼij Efesios 4:24 chqä 5:1, ¿achkë utzil xtqïl we xtqakʼän qanaʼoj chrij Dios?

²¹ ¿Achkë nqatamaj qa röj? Chë kʼo chë nqakʼän qanaʼoj chrij Dios. Riʼ ma xa xuʼ ta utzil xtkʼän pä pa qawiʼ, chqä xtqrtoʼ rchë xtqatamaj más ruwäch. Taq nqatäj qaqʼij rchë ri qanaʼoj nukʼüt runaʼoj Jehová, xtqakʼüt chë yoj ralkʼwal (taskʼij ruwäch Efesios 4:24; 5:1).

22, 23. ¿Achkë xtbʼanatäj we nqasmajij ronojel ri nqatamaj chrij Jehová?

²² Achiʼel xqatzʼët pä, röj nqatamaj ruwäch Jehová rma ronojel ri rubʼanon qa chqä taq nqaskʼij ruwäch le Biblia. Chpan re wuj reʼ kʼïy utziläj taq tzʼetbʼäl ye kʼo chkij ri rusamajelaʼ Dios ojer ri ütz nqakʼän qanaʼoj chkij, tzʼetbʼäl achiʼel ri xkiyaʼ qa Moisés chqä David. Jehová xuʼän yän ri najowatäj, ye kʼa komä pa qaqʼaʼ röj kʼo wä rchë nqatäj qaqʼij nqatamaj ruwäch.

²³ Majun bʼëy xtqatamaj ta jontir chrij Jehová (Ecl. 3:11). Ye kʼa ri más rejqalen ya riʼ ri achkë xtqaʼän rkʼë ri qataman y ma yë ta ri jaruʼ qataman chrij. We nqasmajij ronojel ri nqatamaj chqä nqatäj qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chrij ri utziläj qa-Dios, ryä más xtjelun qkʼë (Sant. 4:8). Rma riʼ, achiʼel nuʼij chpan ri Ruchʼaʼäl, tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë ryä majun bʼëy xkeruyaʼ ta qa ri yekanun rchë.