1, 2. ¿Achkë rma Jehová xyaʼ qʼij chqë rchë nq-ok chpan ri ru-familia, y achkë rubʼanik xuʼän che rä?

JEHOVÁ nrajoʼ chë röj nq-ok chpan ri ru-familia. ¡Riʼ kan jun nimaläj utzil! Chpan ri ru-familia ye kʼo winäq ri kijachon kikʼaslemal pa ruqʼaʼ chqä kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij ri rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk. Y qonojel ri yoj kʼo chpan re familia reʼ, kantzij na wä chë nqanaʼ kiʼkʼuxlal. Komä, röj nqanaʼ chë kʼo rma yojkʼäs. Y kan kiʼ qakʼuʼx rma chqawäch apü Jehová xtyaʼ ri kʼaslemal ri ma nkʼis ta chkë ri rusamajelaʼ. Jojun chkë ryeʼ xkebʼä chkaj y nkʼaj chik xkekanaj chwäch ri Kotzʼijaläj Ulew.

² Le Biblia nuʼij chë Jehová xtöj qakʼaslemal röj rkʼë ri rukʼaslemal Rukʼajol. Ryä xuʼän riʼ rma janina nqrajoʼ, chqä rchë chë röj ütz nq-ok chpan ri ru-familia (Juan 3:16; 1 Cor. 6:20). Ri rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk xuʼän chë röj ütz njeʼ jun qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Komä, röj ütz nqaʼij Qatataʼ che rä Jehová, ri nimaläj ruqʼij chwäch xa bʼa achkë kʼo chkaj chqä chwäch le Ruwachʼulew. Y, achiʼel xqatzʼët qa chpan ri jun tjonïk, majun ta jun tataʼaj ri más ütz runaʼoj chwäch ryä.

3. ¿Achkë kʼutunïk rkʼë jbʼaʼ nqaʼän qa chqawäch? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro « ¿Kʼo komä nqʼij rïn chwäch Jehová?»).

³ Jun chkë ri rusamajelaʼ Dios ri xjeʼ ojer xuʼän re kʼutunïk reʼ: «¿Achkë rubʼanik xtintöj che rä Jehová ronojel ri utzil ruyaʼon pä pa nuwiʼ?» (Sal. 116:12). Rkʼë jbʼaʼ röj chqä qabʼanon qa re kʼutunïk reʼ chqawäch, ye kʼa nqʼalajin chqawäch chë majun achoq rkʼë nqatöj wä che rä Jehová ronojel ri rubʼanon pä pa qawiʼ. Tapeʼ ke riʼ, ri ajowabʼäl nukʼüt ryä chqawäch, nuʼän chë röj nqajoʼ ryä rkʼë ronojel qan. Ri apóstol Juan xtzʼibʼaj reʼ: «Röj nqjowan rma ryä xqrajoʼ naʼäy» (1 Juan 4:19). Rma riʼ, ¿achkë rubʼanik nqakʼüt chwäch Jehová, ri utziläj Qatataʼ, chë nqajoʼ rkʼë ronojel qan?

4. Achiʼel nuʼij chpan Santiago 4:8, ¿achkë rma ütz nqatäj qaqʼij rchë nqjelun rkʼë Jehová?

⁴ Jehová nrajoʼ chë röj nqjelun rkʼë chqä chë chaq taqïl nqchʼö qʼanäj rkʼë (taskʼij ruwäch Santiago 4:8). Ryä nuʼij chqë chë ronojel mul nrajoʼ nqrkʼoxaj (Rom. 12:12). Y ryä ma xtyaʼ ta qa rubʼanik riʼ xa rma ma jamäl ta ruwäch o kowan kosnäq. ¿Y achkë rubʼanik nqayaʼ qaxkïn röj che rä Jehová? Jun rubʼanik ya riʼ nqaskʼij ruwäch le Biblia chqä ri publicaciones ri yojkitoʼ rchë nqʼax Ruchʼaʼäl Dios chqawäch. Chqä nqaʼän riʼ taq nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj. Y achiʼel wä nbʼanatäj kikʼë ri akʼalaʼ ri junan kiwäch rkʼë kiteʼ kitataʼ xa rma chaq taqïl yetzjon chkiwäch, röj chqä más junan xtuʼän qawäch rkʼë Jehová we chaq taqïl xtqchʼö qʼanäj rkʼë.

5. ¿Achkë xtqtoʼö rchë más ütz rubʼanik xtqaʼän chkë ri qachʼonik?

⁵ Qchʼobʼon chrij ri rubʼanik nqchʼö qʼanäj rkʼë Jehová. Ryä nrajoʼ chë taq nqchʼö qʼanäj rkʼë, tqaʼij che rä ronojel ri kʼo pa qan (Sal. 62:8). Rma riʼ ütz nqaʼän qa re kʼutunïk reʼ chqawäch: «Taq yichʼö rkʼë Dios, ¿yïn achiʼel ri chʼaʼäl ri xa xuʼ nukamluj pä rubʼixik chë majun chik ru-saldo jun teléfono? ¿O nbʼij ronojel ri kʼo pa wan che rä achiʼel taq yitzjon rkʼë jun wachʼalal ri junan nwäch rkʼë?». Kantzij na wä chë nqajoʼ Jehová rkʼë ronojel qan, chqä nqajoʼ chë junan nuʼän qawäch rkʼë. Rchë nbʼanatäj riʼ, nkʼatzin chë chaq taqïl nqchʼö qʼanäj rkʼë. Rma riʼ, tqayaʼ chwäch qan chë ryä nrajoʼ chë tqaʼij che rä ronojel ri nyaʼö bʼis o kiʼkʼuxlal pa qan. Ryä chqä nrajoʼ chë ronojel mul tqakʼutuj qatoʼik che rä.

6. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqjelun rkʼë Jehová?

⁶ Rchë nqjelun rkʼë Jehová, nkʼatzin chqä chë ronojel mul nqtyoxin che rä. Röj nqanaʼ achiʼel xnaʼ ri xtzʼibʼan jun chkë ri salmos ri xuʼij: «¡Kan kʼïy ri ye abʼanon rït Jehová, ri nimaläj nu-Dios! Chqä kan jaʼäl abʼanon qa chkë. Kan kʼïy ri utziläj taq achʼobʼonik chqij röj. Majun ta jun njunmatäj awkʼë rït. Xa ta nchäp rutzjoxik o nbʼij ta chkë ri winäq ronojel riʼ, ma ta yikowin, rma kan qʼaxnäq ruwiʼ ronojel ri ye abʼanon qa» (Sal. 40:5). Ye kʼa ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqanaʼ matyoxinïk. Nkʼatzin chqä nqakʼüt kikʼë ri qatzij chqä qabʼanobʼal chë nqtyoxin che rä Jehová. Riʼ xtkʼüt chë ma yoj junan ta kikʼë ri winäq komä. Ri winäq komä chöj ma nkityoxij ta che rä Dios ronojel ri rubʼanon pä ryä pa kiwiʼ. Le Biblia nuʼij chë jun retal chë yoj kʼo chik chpan ri «rukʼisbʼäl taq qʼij» ya riʼ chë ri winäq ma yetyoxin ta (2 Tim. 3:1, 2). Rma riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë ma nqakʼän ta apü kinaʼoj ri winäq riʼ.

7. ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän, y achkë rma?

⁷ Ri teʼej tataʼaj nkajoʼ chë ri kalkʼwal ütz nkikʼwaj kiʼ chkiwäch. Y ya riʼ chqä nrajoʼ Jehová chkë ri ralkʼwal. Ri ajowabʼäl ri nqakʼüt chqawäch nukʼüt chë kantzij yoj cristianos (Juan 13:35). Röj nqanaʼ ri xnaʼ jun salmista ojer taq xtzʼibʼaj reʼ: «¡Titzuʼ!, ¡kan janina ütz y kan jaʼäl chë qonojel qachʼalal qiʼ junan yoj kʼo chqä junan qawäch!» (Sal. 133:1). Taq yeqajoʼ ri qachʼalal, nqakʼüt chwäch Jehová chë kantzij nqajoʼ (1 Juan 4:20). Kantzij na wä chë kan jaʼäl nqanaʼ rma yoj kʼo chpan jun familia ri akuchï konojel ütz qanaʼoj nqaʼän chqawäch chqä nqajoyowalaʼ qiʼ chqawäch (Efes. 4:32).

8. Achiʼel nuʼij chpan 1 Juan 5:3, ¿achkë qäs nbʼanö chqë rchë nqanmaj rutzij Jehová?

⁸ Jehová nrajoʼ chë ri akʼalaʼ nkinmaj kitzij ri kiteʼ kitataʼ. Ryä chqä nrajoʼ chë röj nqanmaj rutzij (Efes. 6:1). Y kan taqäl chrij chë röj nqanmaj rutzij rma yë ryä xqbʼanö chqä nuyaʼ ri nkʼatzin chqë rchë nqkʼaseʼ, y majun ta jun tataʼaj ri kʼo más runaʼoj chwäch ryä. Tapeʼ ke riʼ, ri qäs nbʼanö chqë rchë nqanmaj rutzij ya riʼ chë röj nqajoʼ ryä rkʼë ronojel qan (taskʼij ruwäch 1 Juan 5:3). Kantzij na wä chë kʼo kʼïy  rma nqanmaj rutzij Jehová. Tapeʼ ke riʼ, ryä ma nqrchaqtiʼij ta rchë nqaʼän riʼ. Ryä ruyaʼon qʼij chqë rchë röj nqchaʼö we nqanmaj rutzij o manä. Y taq nqachaʼ nqanmaj rutzij rma nqajoʼ, Jehová kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän.

9, 10. ¿Achkë rma janina rejqalen nqatamaj achkë pixaʼ ruqʼaton Jehová pa qawiʼ chqä yeqasmajij ri pixaʼ riʼ?

⁹ Ri teʼej tatäj nkajoʼ chë kalkʼwal ütz yebʼä pa kikʼaslemal. Rma riʼ, nkikʼüt chkiwäch achkë rubʼanik nkiʼän riʼ. Taq ri akʼalaʼ yenman tzij, nkikʼüt chë ma nkiqasaj ta ruqʼij kiteʼ kitataʼ chqä chë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chkij. ¿Achkë nukʼüt qa riʼ chqawäch? Chë janina rejqalen chë röj chqä nqatamaj achkë pixaʼ ruqʼaton Jehová pa qawiʼ, chqä yeqasmajij ri pixaʼ riʼ. Ke riʼ nqakʼüt chwäch Jehová chë nimaläj ruqʼij chqawäch chqä chë janina nqajoʼ. We xtqaʼän riʼ, ütz xtqbʼä pa qakʼaslemal (Is. 48:17, 18). Ye kʼa we ma xtqaʼän ta, xa kʼayewal xtqakanuj qa chqij (Gál. 6:7, 8).

¹⁰ Kʼïy mul, ri kibʼanobʼal ri winäq ri ma nkinmaj ta rutzij Jehová xa nuʼän chkë chë nkisök kiʼ, npë bʼis pa kan o chë ma ütz ta njeʼ jun kachbʼilanïk rkʼë Jehová. Ye kʼa Jehová nqrköl chwäch ronojel riʼ, rma ryä retaman achkë qäs más ütz chqë röj. Jun qachʼalal ixöq aj Estados Unidos ri rubʼiniʼan Aurora nuʼij: «Taq nqanmaj rutzij Jehová, más ütz nuʼän qakʼaslemal». Y kan nbʼanatäj wä riʼ. Rma riʼ, tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Achkë utzil wlon rïn rma nnman rutzij Jehová?».

11. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri nqchʼö qʼanäj rkʼë Dios?

¹¹ Jun ri xtqtoʼö rchë xtqanmaj rutzij Jehová, ya riʼ ri nqchʼö qʼanäj rkʼë. Rma xa yoj ajmakiʼ, kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqanmaj rutzij.  Tapeʼ ke riʼ, janina rejqalen chë ma nqayaʼ ta qa rubʼanik riʼ. Jun salmista xuʼij che rä Dios: «Kinatoʼ rchë kan nrayij nnmaj atzij» (Sal. 51:12). Jun precursora regular ri rubʼiniʼan Denise nuʼij: «We kʼayewal nuʼän chi nwäch nsmajij jun chkë ri rupixaʼ Jehová, nkʼutuj wuchqʼaʼ che rä rchë yikowin nnmaj rutzij». Majun bʼëy tqamestaj reʼ: Dios ronojel mul xtqrtoʼ pä we nqakʼutuj qatoʼik che rä (Luc. 11:9-13).

12. ¿Achkë nuʼij Efesios 5:1 ri kʼo chë nqaʼän?

¹² (Taskʼij ruwäch Efesios 5:1 *). Rma röj yoj ralkʼwal Jehová, nqatäj qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chrij. Xtqakʼüt riʼ taq yeqajoʼ chqä ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri nkʼaj chik, chqä taq nqaküy kimak. Taq ri winäq ri ma kitaman ta ruwäch Dios nkitzʼët ri rubʼanik kʼaslemal qakʼwan, rkʼë jbʼaʼ xtkajoʼ xtkitamaj más chrij ri qa-Dios (1 Ped. 2:12). Ri teʼej tataʼaj kʼo ta chë achiʼel nuʼän Jehová qkʼë röj ke riʼ ta nkiʼän ryeʼ chqä kikʼë kalkʼwal. We nkiʼän riʼ, ri kalkʼwal rkʼë jbʼaʼ xtkajoʼ chqä xkeʼok rachiʼil Jehová, ri Qatataʼ ri janina nqrajoʼ.

13. We nqaxiʼij qiʼ nqatzjoj runaʼoj Jehová chkë ri winäq, ¿achoq chrij ütz nqayaʼ wä qan?

¹³ Ye kʼïy akʼalaʼ kan nüm ruqʼij ri kitataʼ chkiwäch, rma riʼ kan jaʼäl nkinaʼ nkitzjoj achkë runaʼoj. Achiʼel ri akʼalaʼ riʼ, röj chqä kan nüm ruqʼij Jehová chqawäch y nqajoʼ chë ri nkʼaj chik nkitamaj ruwäch chqä. Röj chqä nqanaʼ ri xnaʼ  David, ri qʼatöy tzij, ri xtzʼibʼaj reʼ: «Kan jaʼäl xtinnaʼ xtintzjoj runaʼoj Jehová» (Sal. 34:2). Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ xa nqaxiʼij qiʼ nqtzjon kikʼë ri winäq, y rma riʼ kʼayewal nuʼän chqawäch nqatzjoj runaʼoj Jehová chkë. We ke riʼ, ri xtqtoʼö rchë ma xtqaxiʼij ta chik qiʼ ya riʼ nqayaʼ chwäch qan chë xtqayaʼ kiʼkʼuxlal pa ran Jehová we xtqatzjoj runaʼoj chkë ri winäq. Chqä ma tqamestaj chë ri winäq ri xtkitamaj ruwäch xtkïl utzil. Kantzij na wä chë Jehová xtqrtoʼ pä komä achiʼel wä xuʼän kikʼë ri cristianos pa naʼäy siglo (1 Tes. 2:2).

14. ¿Achkë rma janina rejqalen nqatzjoj ri utziläj taq rutzjol chkë ri winäq?

¹⁴ Jehová ma yeruchaʼ ta ri winäq. Rma riʼ, kan nunaʼ kiʼkʼuxlal taq nutzʼët chë yeqajoʼ ri nkʼaj chik tapeʼ jun wä kijatzul chqawäch röj (Hech. 10:34, 35). Jun rubʼanik rchë nqakʼüt chë yeqajoʼ ri winäq ya riʼ taq nqatzjoj ri utziläj taq rutzjol chkë (Mat. 28:19, 20). ¿Achkë utzil nukʼän pä re samaj reʼ? Ri winäq ri xkesmajin ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia xtkïl jun kʼaslemal más ütz komä chqä chqawäch apü xtyaʼöx jun kʼaslemal chkë ri majun bʼëy xtkʼis ta (1 Tim. 4:16).

15, 16. ¿Achkë rma röj nqanaʼ kiʼkʼuxlal?

¹⁵ Jehová ya riʼ jun Tataʼaj ri janina nqrajoʼ chqä nrajoʼ chë ri ru-familia kiʼ kikʼuʼx nkiʼän (Is. 65:14). Komä kʼo kʼïy rma ri nqanaʼ kiʼkʼuxlal tapeʼ kʼo kʼayewal yeqaqʼaxaj. Jun chkë riʼ ya riʼ chë röj qayaʼon chwäch qan chë Jehová nqrajoʼ rkʼë ronojel ran. Röj chqä qataman achkë naʼoj qäs yerukʼüt le Biblia (Jer. 15:16). Y yoj kʼo chpan jun utziläj familia ri akuchï ri winäq nkajoʼ Jehová, nkismajij ri rupixaʼ chqä nkajowalaʼ kiʼ chkiwäch (Sal. 106:4, 5).

¹⁶ Chqä nqanaʼ kiʼkʼuxlal rma qataman chë chqawäch apü más ütz xtuʼän qakʼaslemal. Xa jbʼaʼ chik apü, Jehová xtchüp kiwäch ri itzel taq winäq chqä xtksaj ri Ruqʼatbʼäl Tzij rchë xtuʼän jun Kotzʼijaläj Ulew che rä le Ruwachʼulew. Chqä qayoʼen ri qʼij taq ri kamnaqiʼ xkekʼasöx pä chqä xkejeʼ chik jmul kikʼë kichʼalal (Juan 5:28, 29). ¡Riʼ kan janina jaʼäl xtuʼän! Y ri más ruqʼij ya riʼ chë konojel ri ye kʼo chkaj chqä ri ye kʼo chwäch le Ruwachʼulew xa xuʼ chik Jehová, ri utziläj Qatataʼ, xtkiyaʼ ruqʼij.