1. ¿Achkë nbʼanö chë ütz o ma ütz ta qanaʼoj nqakʼüt?

 XA BʼA jaruʼ na kʼa junaʼ yojqasan pa yaʼ, jontir röj nqajoʼ chë Jehová kan ütz nutzʼët ri qanaʼoj. Ye kʼa rchë nbʼanatäj riʼ nkʼatzin nqachajij qiʼ chwäch ri yeqaquʼ. ¿Achkë rma? Rma kʼïy mul, ri yeqaquʼ, nkiʼän chë ya riʼ qanaʼoj xtqakʼüt. We ronojel mul xa yë ri ruraybʼal qachʼakul nqaquʼ rij, ya riʼ xtuʼän chë ruyon ma ütz ta ri xtqaʼän chqä ri xtqaʼij (Efes. 4:17-19). Ye kʼa we ruyon ütz taq chʼobʼonïk nqayaʼ pa qajolon, ya riʼ xtuʼän chë ri xtqaʼij chqä ri xtqaʼän kan xtqä chwäch Jehová, ri Qatataʼ kʼo chkaj (Gál. 5:16).

2. ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tjonïk reʼ?

² Achiʼel xqatzʼët chpan ri jun qa tjonïk, röj ma nqkowin ta nqaʼän chë kan ta majun itzel taq chʼobʼonïk yeʼok pa qajolon, ye kʼa ri nqkowin nqaʼän ya riʼ ma yeqasmajij ta. Rchë nqqasäx pa yaʼ, kʼo chë yeqayaʼ qa ri bʼanobʼäl chqä ri tzij ri kan itzel yerutzʼët Jehová. Ya riʼ ri naʼäy nkʼatzin nqaʼän ri kan kʼo rejqalen rchë yeqayaʼ qa ri itzel taq naʼoj ye kʼo qkʼë. Ye kʼa rchë Jehová kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë, röj kʼo chë nqasmajij re naʼoj reʼ: «Tiweqaʼ iwiʼ kikʼë ri kʼakʼakʼ taq naʼoj» (Col. 3:10). Chpan re tjonïk reʼ xkeqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ: ¿achkë rubʼanik nqasmajij «ri kʼakʼakʼ taq naʼoj»? y ¿achkë xtqtoʼö rchë achiʼel ta nqawäq qiʼ kikʼë ri kʼakʼakʼ taq naʼoj riʼ chqä majun bʼëy xtqayaʼ ta qa kisamajxik?

3. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë najin nqasmajij «ri kʼakʼakʼ taq naʼoj»? (Gálatas 5:22, 23).

³ Ri winäq ri nusmajij «ri kʼakʼakʼ taq naʼoj» nukʼän runaʼoj chrij Jehová. We ryä nuyaʼ qʼij chë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios nsamäj pa rukʼaslemal, xkerukʼüt ri utziläj taq naʼoj yetzjöx  chpan Gálatas 5:22, 23 (taskʼij ruwäch). Ri winäq riʼ nrajoʼ Jehová chqä yerajoʼ rusamajelaʼ (Mat. 22:36-39). Kiʼ rukʼuʼx tapeʼ kʼo kʼayewal yeruqʼaxaj (Sant. 1:2-4). Ntoʼon rchë ma njeʼ ta chʼaʼoj chkiwäch ri nkʼaj chik (Mat. 5:9). Ma chanin ta npë ruyowal chqä ütz runaʼoj kikʼë ri nkʼaj chik (Col. 3:12, 13). Kan rkʼë ronojel ran nusmajij ri ütz (Luc. 6:35). Rkʼë ri rubʼanobʼal nukʼüt chë kan rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij ri Qatataʼ kʼo chkaj (Sant. 2:18). Ma nutzolij ta rukʼexel taq kʼo nbʼan che rä (Tito 3:2). Y taq kʼo ma ütz ta nkikʼüt pä kiʼ chwäch, nuqʼät riʼ rchë ma yeruʼän ta (1 Cor. 9:25, 27).

4. ¿Achkë rma nqaʼij chë kan nkʼatzin yewachin jontir ri naʼoj qkʼë ri yetzjöx chpan Gálatas 5:22, 23?

⁴ Rchë nqkowin nqasmajij ri kʼakʼakʼ taq naʼoj, nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë yejeʼ ri naʼoj qkʼë ri yetzjöx chpan Gálatas 5:22, 23 chqä ri yetzjöx chkipan nkʼaj chik versículos. * Re naʼoj reʼ ma achiʼel ta ri tzyäq ri chjojün yeqaksaj, xa kan kikʼwan kiʼ. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Jun tzʼetbʼäl. We kantzij yeqajoʼ ri nkʼaj chik, ma chanin ta xtpë qayowal chqä ütz qanaʼoj xtqaʼän kikʼë. Ye kʼa rchë kantzij ütz qanaʼoj xtqaʼän, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë ma qʼaqʼ ta nuʼän qajolon chqä rchë nqaqʼïl qiʼ.

5. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë «nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo», y achkë rma ütz nqanukʼuj rij rukʼaslemal Jesús? (1 Corintios 2:16).

⁵ (Taskʼij ruwäch 1 Corintios 2:16). Rchë nqkowin achiʼel ta nqawäq qiʼ kikʼë ri kʼakʼakʼ taq naʼoj, nkʼatzin «nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo». Rchë nqkowin nqaʼän riʼ nkʼatzin nqatamaj achkë rubʼanik nchʼobʼon Jesús rchë nqakʼän qanaʼoj chrij. Jesús kan pa rubʼeyal nukʼüt ri naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Ryä kan achiʼel ta jun espejo taq nukʼüt runaʼoj Rutataʼ, rma kan achiʼel runaʼoj Rutataʼ kan ke riʼ runaʼoj ryä (Heb. 1:3). Taq ri rubʼanik nqchʼobʼon más junan nuʼän rkʼë rubʼanik nchʼobʼon Jesús, más xtqkowin xtqaʼän kan achiʼel xuʼän ryä chqä xtqkowin xtqakʼüt runaʼoj (Filip. 2:5).

6. ¿Achkë kʼo chë ma nqamestaj ta taq najin nqatäj qaqʼij rchë nqakʼüt ri kʼakʼakʼ taq naʼoj?

⁶ ¿Kantzij chë nqkowin nqaʼän kan achiʼel xuʼän Jesús? Rkʼë jbʼaʼ rït naquʼ: «Jesús majun mak xjeʼ chrij. ¡Majun bʼëy xkikowin ta  xtinbʼän kan achiʼel xuʼän ryä!». We rït ke riʼ naquʼ, ma tamestaj ta re oxiʼ naʼoj reʼ. Naʼäy, röj, ri winäq, kan achiʼel kibʼanik Jehová chqä Jesús kan ke riʼ qabʼanik xbʼan qa. Rma riʼ rït xkakowin xtakʼän anaʼoj chkij tapeʼ kʼo mul kʼayewal jbʼaʼ xtuʼän chawäch (Gén. 1:26). Rukaʼn, majun ta chik jun uchqʼaʼ ri más ruchqʼaʼ chwäch ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Rkʼë rutoʼik re uchqʼaʼ reʼ rït xkakowin xtaʼän ri majun bʼëy xkakowin ta xtaʼän ayonïl. Rox, Jehová ma nuyoʼej ta chë kan majun akuchï yasach wä taq nakʼüt ri naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ. Tjeʼ pan ajolon chë ri utziläj Qatataʼ kʼo chkaj xtksaj 1,000 junaʼ rchë chë ri xkekanaj qa chwäch le Ruwachʼulew xttel ri mak chkij (Apoc. 20:1-3). Jehová nrajoʼ chë röj tqatjaʼ qaqʼij rchë nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij chqä chë tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë ryä xtqrtoʼ pä.

7. ¿Achkë xtqatzʼët qa komä?

⁷ ¿Achkë jojun rubʼanik nqkowin nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús? Tqanukʼuj kij kajiʼ naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Tatzʼetaʼ achkë rubʼanik xerukʼüt Jesús re naʼoj reʼ chqä achkë nqatamaj qa röj. Chqä xtqatzʼët jojun kʼutunïk ri xkojkitoʼ rchë nqatzʼët we kʼo nkʼatzin nqajäl chpan ri qanaʼoj.

8. ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë kowan najowan?

⁸ Rma kowan xrajoʼ Jehová, Jesús kan ma xkʼewaj ta kʼo xyaʼ qa rma Rutataʼ chqä qmä röj (Juan 14:31; 15:13). Ryä xkʼüt chë kowan xerajoʼ ri winäq rma ri rubʼanik xkʼwaj rukʼaslemal taq xjeʼ chwäch le Ruwachʼulew. Ryä ronojel mul xerajoʼ chqä xpoqonaj kiwäch ri nkʼaj chik, yajün ri ma xkajoʼ ta. Jun ri kan kʼo rejqalen ri xkʼutü chë kan yerajoʼ ri winäq ya riʼ taq xtzjoj ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios chkë (Luc. 4:43, 44). Ryä chqä xkʼüt chë kowan xrajoʼ Dios chqä kowan xerajoʼ ri winäq taq ma xkʼewaj ta xtäj poqän chqä xkäm pa kiqʼaʼ winäq ri xa ye ajmakiʼ. Ya riʼ xuʼän chë röj nqkowin nqïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy nkʼis ta.

9. ¿Achkë rubʼanik nqjowan kan achiʼel xjowan Jesús?

⁹ Röj xqajäch qiʼ pa ruqʼaʼ Jehová chqä xqqasäx pa yaʼ rma kowan nqajoʼ. Rma riʼ, achiʼel xuʼän Jesús, röj chqä kʼo ta chë nqakʼüt ri nqanaʼ chrij Jehová rkʼë ri qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri winäq. Ri apóstol Juan xtzʼibʼaj reʼ: «Ri winäq ri ma nrajoʼ ta ruchʼalal, ri kan nutzʼët, ma nkowin ta nrajoʼ Dios, ri ma nutzʼët ta» (1 Juan 4:20). Tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Kan rkʼë ronojel wan yenwajoʼ ri nkʼaj chik? ¿Ütz nnaʼoj nbʼän kikʼë ri nkʼaj chik tapeʼ ryeʼ itzel kinaʼoj nkiʼän wkʼë? ¿Nksaj n-tiempo chqä ri achkë kʼo wkʼë rchë ntzjoj chrij Jehová chkë ri winäq rma yenwajoʼ? ¿Nbʼän riʼ tapeʼ ye kʼïy winäq ma nkiloqʼoqʼej ta ri nbʼän, o nkiyaʼ kʼayewal pa nwiʼ? ¿Yikowin nyaʼ más n-tiempo chutzjoxik le Biblia?» (Efes. 5:15, 16).

10. ¿Achkë xuʼän Jesús rchë xerutoʼ ri nkʼaj chik rchë ma xjeʼ ta chʼaʼoj chkiwäch?

¹⁰ Jesús kan xkanuj rubʼanik rchë ma xuʼän ta chʼaʼoj kikʼë ri nkʼaj chik. Y taq kʼo ma ütz ta xbʼan che rä, ryä ma xtzolij ta rukʼexel. Ye kʼa ma xuʼ ta riʼ xuʼän. Ryä chqä xuʼij chkë ri nkʼaj chik chë tkisoloʼ ri kʼayewal kʼo chkiwäch. Rma riʼ xuʼij chkë chë we nkajoʼ chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän kikʼë, ryeʼ kʼo wä chë nkisöl xa bʼa achkë kʼayewal kʼo chkiwäch rkʼë jun kichʼalal (Mat. 5:9, 23, 24). Ryä chqä chaq taqïl xuʼij chkë ru-apóstoles chë ma tkiʼän ta chik chʼaʼoj xa xuʼ rchë nkitzʼët achkë kʼo más ruqʼij (Luc. 9:46-48; 22:24-27).

11. ¿Achkë rubʼanik nqtoʼon rchë ma njeʼ ta chʼaʼoj chqawäch?

¹¹ Rchë nqtoʼon rchë ma njeʼ ta chʼaʼoj,  ma xa xuʼ ta nkʼatzin chë ma nqaʼän ta chʼaʼoj kikʼë ri nkʼaj chik, xa kan nkʼatzin chqä nqasöl xa bʼa achkë kʼayewal kʼo chqawäch rkʼë jun qachʼalal chqä nqaʼij chkë ri nkʼaj chik chë tkibʼanaʼ riʼ (Filip. 4:2, 3; Sant. 3:17, 18). Ütz tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «Taq kʼo chʼaʼoj chqawäch rkʼë jun qachʼalal, ¿nyaʼ qʼij chë ryä nchʼakon rchë nsolotäj ri kʼayewal? Taq jun qachʼalal kʼo jun nuʼij o kʼo jun nuʼän ri yirusök, ¿nkʼöl qa kʼix pa wan? ¿Nyoʼej chë yë jun chik tpë wkʼë rchë nqasöl jun kʼayewal? ¿O rïn yikanun rchë ri winäq riʼ tapeʼ nnaʼ rïn chë yë ryä ajmak? We ütz nuʼän, ¿nbʼij chkë ri nkʼaj chik chë tkisoloʼ ri kʼayewal kʼo chkiwäch?».

12. ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë kan ütz runaʼoj?

¹² Jesús kan ütz runaʼoj xuʼän kikʼë ri nkʼaj chik, yajün taq kʼo wä kʼayewal najin nuqʼaxaj (Mat. 11:28-30). Tqaquʼ achkë xbʼanatäj taq jun ixöq aj Fenicia xuʼij che rä chë tknaj (tqʼomaj) ri ral. Ryä pa naʼäy ma xuʼän ta ri xkʼutuj ri ixöq che rä, ye kʼa kan ütz runaʼoj xuʼän rkʼë. Y, taq xtzʼët chë kan kuw rukʼuqbʼäl kʼuʼx, ryä xknaj ri ral (Mat. 15:22-28). Ye kʼa, tapeʼ kan ütz runaʼoj, riʼ ma xel ta chë tzij chë ma ta xerupixabʼaj ri nkʼaj chik. Kʼo mul, ryä xkʼatzin xuʼän riʼ rma kan xerajoʼ ri rachiʼil. Tqaquʼ achkë xbʼanatäj taq Pedro xrajoʼ xqʼät Jesús rchë ma nuʼän ta ruraybʼal Rutataʼ. Jesús xqʼïl Pedro chkiwäch ri nkʼaj chik rutzeqelbʼëy (Mar. 8:32, 33). Ryä ma xuʼän ta riʼ rchë xqasaj ruqʼij Pedro, xa kan xuʼän riʼ rchë xkʼüt qa jun utziläj naʼoj chwäch chqä rchë xkʼüt chkiwäch ri nkʼaj chik rutzeqelbʼëy chë kʼo chë nkitoʼ, pa rukʼexel nkiqʼät rchë ma nuʼän ta ruraybʼal Dios. Tapeʼ Pedro xkʼïx jbʼaʼ ri qʼij riʼ, kan kʼo utzil xrïl rma ri xbʼan rkʼë.

13. ¿Achkë xtkʼatzin xtqaʼän jojun mul rchë xtqakʼüt chë kantzij ütz qanaʼoj?

¹³ Rchë kan ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri nkʼaj chik, kʼo mul xtkʼatzin xkeqapixabʼaj. Ye kʼa taq xtqaʼän riʼ, chpan le Biblia tqesaj wä qanaʼoj, kan achiʼel xuʼän Jesús. Tqakʼutuʼ chkiwäch chë yeqajoʼ. Tqayaʼ chwäch qan chë ryeʼ yë ri ütz nkajoʼ nkiʼän. Chqä tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë ri winäq ri nkajoʼ Jehová chqä yojkajoʼ röj kan xtkismajij ri naʼoj xtqayaʼ chkë. Tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «Taq jun wachʼalal o jun wachiʼil kʼo jun ma ütz ta najin nuʼän, ¿nbʼij komä che rä? ¿Y achkë rubʼanik nbʼij che rä? ¿Kan ütz nnaʼoj nbʼän rkʼë, o xa ma ütz ta? ¿Y achkë rma npixabʼaj? ¿Rma nyowal che rä, o rma nwajoʼ chë ütz tbʼä pa rukʼaslemal?».

14. ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë nqä chwäch nuʼän ri ütz?

¹⁴ Jesús ma xa xuʼ ta retaman achkë riʼ ri ütz, xa kan nusmajij chqä. Ryä ronojel mul nuʼän ri ütz rma kowan nrajoʼ Rutataʼ. Ri winäq ri ke riʼ runaʼoj, ronojel mul nukanuj rubʼanik rchë yerutoʼ ri nkʼaj chik chqä rchë nuʼän utzil chkë. Ye kʼa ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqatamaj achkë riʼ ri ütz, xa kan nkʼatzin nqasmajij chqä nqatzʼët na achkë rma nqaʼän riʼ. ¿Achkë rma? Rma rkʼë jbʼaʼ xkeqaʼän ütz taq bʼanobʼäl ye kʼa rma xa kʼo nqajoʼ. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Pa ruqʼij qa Jesús ye kʼo winäq ri xekitoʼ ri majun ta kirajil, ye kʼa xkiʼän riʼ xa xuʼ rchë xyaʼöx kiqʼij kimä ri nkʼaj chik. Ri xkiʼän ri winäq riʼ ma ütz ta xtzʼët Jehová (Mat. 6:1-4).

15. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë kan nqä chqawäch ri ütz?

¹⁵ Xa xuʼ xtqakʼüt chë nqä chqawäch ri ütz we xtqaʼän utzil chkë ri nkʼaj chik rma nqaquʼ kij y ma rma ta xa kʼo nqajoʼ. Rma riʼ tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «Tapeʼ ntaman achkë riʼ ri ütz, ¿ntäj nqʼij rchë nsmajij? ¿Achkë rma nbʼän ri ütz?».

16. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän ronojel qʼij, y achkë rma?

¹⁶ Ma tqaquʼ ta röj chë taq nqqasäx pa yaʼ kan ya riʼ yewachin ri kʼakʼakʼ taq naʼoj qkʼë, y rma riʼ majun ta chik xtkʼatzin xtqaʼän. Ri kʼakʼakʼ taq naʼoj ütz nqajnamaj rkʼë jun tzyäq ri ma nqajoʼ ta chë nchaʼ chiʼ. Rma riʼ, ronojel qʼij nkʼatzin nqakanuj rubʼanik rchë yeqakʼüt ri naʼoj yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. ¿Achkë rma? Rma Jehová nuksaj ri loqʼoläj ruchqʼaʼ rchë nuʼän ri nrajoʼ (Gén. 1:2). Reʼ nukʼüt chë ri naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios kʼo ta chë nkiʼän chqë chë nqajoʼ yeqakʼüt ri naʼoj riʼ. ¿Achkë rmä? Rma Santiago xuʼij chë majun ta «qakʼuqbʼäl kʼuʼx we ma nqakʼüt ta rkʼë qabʼanobʼal» (Sant. 2:26). Ke riʼ chqä ütz nqaʼij chkij ri nkʼaj chik naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Ronojel mul ri yeqakʼüt ri naʼoj riʼ xtqʼalajin chqij chë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios najin nsamäj chpan qakʼaslemal.

17. ¿Achkë kʼo ta chë nqaʼän taq kʼo mul ma nqakʼüt ta ri naʼoj yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios?

¹⁷ Yajün ri cristianos ri kan kʼo chik junaʼ yeqasan pa yaʼ, kʼo mul ma kan ta nkikʼüt ri naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Tapeʼ ke riʼ, ri más rejqalen ya riʼ nqatäj qaqʼij rchë yeqakʼüt ri naʼoj riʼ. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. ¿Achkë nqaʼän taq nretzetäj jun qatzyaq ri kowan nqä chqawäch? ¿Kan chanin komä xtqakʼäq äl? Manä. Rkʼë jbʼaʼ we kʼa ütz na nuʼän, nqaʼän rubʼanik. Y taq nkʼachöj, nqakanuj rubʼanik rchë ma nuʼän ta chik itzel. Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj. We kʼo mul ma kan ta ütz qanaʼoj nqaʼän rkʼë jun chik o chanin xpë qayowal che rä, ma qbʼison ta. Más ütz tqakʼutuj kuyubʼäl mak. Riʼ xtuʼän chë kan ütz chik jmul xtqakʼwaj qiʼ rkʼë ri winäq ri ma ütz ta qanaʼoj xqaʼän rkʼë. Y tqayaʼ chqawäch chë jun chik qʼij más ütz qanaʼoj nqaʼän.

18. ¿Achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹⁸ ¡Röj kan nqatyoxij ri tzʼetbʼäl xyaʼ qa Jesús! We más xtqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon ryä, más chaq bʼaʼ xtuʼän chqawäch xtqaʼän kan achiʼel xuʼän ryä. Riʼ xtuʼän chë más xtqkowin xtqakʼüt ri kʼakʼakʼ taq naʼoj. Chpan re tjonïk reʼ xa xuʼ xqatzjoj kij kajiʼ naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Ye kʼa ütz chë röj nqajäm qawäch rchë nqanukʼuj kij ri nkʼaj chik naʼoj ri yewachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, ke riʼ xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë más ütz rubʼanik xkeqakʼüt ri naʼoj riʼ. Xkeqïl kʼïy tzijonem ri yetzjon chrij riʼ chpan ri Guía de estudio para los testigos de Jehová, chpan ri peraj «El vivir cristiano», y chpan ri peraj riʼ «Fruto del espíritu». Tqayaʼ chwäch qan chë we ma nqayaʼ ta qa kisamajxik ri kʼakʼakʼ taq naʼoj, Jehová xtqrtoʼ pä.