1. ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän röj?

RI AJOWABʼÄL ri majun bʼëy nkʼis ta kan kowan rejqalen chwäch Jehová (Os. 6:6). Ryä nrajoʼ chë röj, ri rusamajelaʼ, kan ke riʼ chqä rubʼanik tqatzʼetaʼ y nrajoʼ chë ronojel mul tqakʼutuʼ ri ajowabʼäl riʼ (Prov. 3:3). Ye kʼa naʼäy tqatamaj más chrij re ajowabʼäl reʼ.

2. ¿Achkë qataman chrij ri ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta?

² ¿Achkë qataman chrij re ajowabʼäl reʼ? Ri tzij «ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» kʼo jun 230 mul chpan La Biblia. Traducción del Nuevo Mundo. Re ajowabʼäl reʼ nakʼüt taq ri rubʼanik nawajoʼ jun chik nuʼän chë kan ronojel mul xtawajoʼ chqä majun bʼëy xtayaʼ ta qa. Chpan le Biblia, re ajowabʼäl reʼ kan ronojel bʼaʼ mul ntzjon chrij ri rubʼanik yerajoʼ Jehová ri winäq. Ye kʼa kʼo mul ntzjon chqä chrij ri rubʼanik najowäx jun winäq rma jun chik winäq. Majun ta chik jun ri más nkʼutü re naʼoj reʼ chwäch Jehová. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë rubʼanik nukʼüt Jehová re ajowabʼäl reʼ chkiwäch ri winäq; y chpan ri jun chik, xtqatzʼët achkë rubʼanik röj, ri rusamajelaʼ, nqakʼüt ri ajowabʼäl chqawäch ri majun bʼëy nkʼis ta.

3. ¿Achkë xuʼij Jehová che rä Moisés?

³ Taq majanäj ta keʼel äl ri israelitas pa Egipto, Jehová xtzjoj che rä Moisés chrij ri rubʼiʼ chqä ri naʼoj ye kʼo rkʼë. Ryä xuʼij: «Jehová, Jehová, jun Dios ri kan nupoqonaj kiwäch ri winäq, ri ma chanin ta nkatäj ruyowal, ri kan nüm rajowabʼäl chqä majun bʼëy nkʼis ta, ri majun bʼëy yeruyaʼ ta qa rachiʼil, ri ma nkʼis  ta rajowabʼäl chkij pa mil winäq, ri nuküy kimak ri winäq» (Éx. 34:6, 7). Kikʼë re utziläj taq tzij reʼ, Jehová xkʼüt chwäch Moisés jun jaʼäl naʼoj chrij rajowabʼäl. Tqatzʼetaʼ achkë riʼ.

4, 5. a) ¿Achkë xuʼij Jehová chrij ryä? b) ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj?

⁴ Achiʼel nqatzʼët, Jehová xuʼij chë «kan nüm rajowabʼäl chqä majun bʼëy nkʼis ta». Ri ke riʼ rubʼanik nbʼix chrij rajowabʼäl Jehová nilitäj 7 mul más chpan le Biblia (Núm. 14:18; Neh. 9:17; 13:22; Sal. 86:15; 103:8; Joel 2:13; Jon. 4:2). Y ronojel mul riʼ ntzjon chrij Jehová, ma chkij ta ri winäq. Achiʼel nqatzʼët, ri ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta kan kowan ruqʼij chwäch Jehová. * Nqʼax chqawäch achkë rma David, ri qʼatöy tzij, xuʼij reʼ: «Nimaläj Jehová, ri awajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta napon kʼa chkaj [...]. Nimaläj Dios, ¡kan kowan ruqʼij ri awajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta! Rït, ri achiʼel ta kʼo axikʼ, kan nkitoʼ kiʼ ri winäq awkʼë» (Sal. 36:5, 7). ¿Y röj? ¿Kan nqaloqʼoqʼej ri ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta ri kʼo rkʼë Dios, achiʼel xuʼän David?

⁵ Rchë nqʼax más pa qajolon ri ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta, keqaqʼalajsaj re kaʼiʼ kʼutunïk reʼ: ¿achoq chkiwäch nukʼüt wä Jehová ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta? y ¿achkë utzil nqïl röj taq Jehová nukʼüt ri ajowabʼäl riʼ chqawäch?

6. ¿Achoq chkiwäch nukʼüt wä Jehová ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta?

⁶ ¿Achoq chkiwäch nukʼüt wä Jehová ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta? Ryä ma nukʼüt ta re ajowabʼäl reʼ chwäch xa bʼa achkë winäq, xa xuʼ nukʼüt chkiwäch ri winäq ri kan junan rubʼanon kiwäch rkʼë. Ri qa-Dios kan majun bʼëy yerumestaj ta ri rachiʼil. Ryä xtyaʼ jun ütz kikʼaslemal chqawäch apü chqä majun bʼëy xkeruyaʼ ta qa.

7. ¿Achkë rubʼanik rukʼutun Jehová chë kan yerajoʼ jontir winäq?

⁷ Jehová rukʼutun chë kan ronojel winäq yerajoʼ. Jesús xuʼij reʼ che rä jun achï ri xbʼiniʼaj Nicodemo: «Rma Dios kan kowan xerajoʼ ri winäq, xyaʼ pä Rukʼajol, rchë chë xa bʼa achkë ri nukʼüt chë rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij, ma xtchup ta ruwäch, xa kan xtrïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta» (Juan 3:1, 16; Mat. 5:44, 45).

8, 9. a) ¿Achkë rma Jehová nukʼüt chkiwäch ri rusamajelaʼ ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta? b) ¿Achkë xtqatzʼët qa komä?

⁸ Ye kʼa, achiʼel xqatzʼët yän pä, Jehová xa  xuʼ chkiwäch ri winäq ri kan junan rubʼanon kiwäch rkʼë —ntel chë tzij, ri rusamajelaʼ— nukʼüt wä rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Qataman riʼ rma ri xuʼij David, ri qʼatöy tzij, chqä ri profeta Daniel rkʼë rutoʼik ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. David xtzʼibʼaj reʼ: «Ronojel mul takʼutuʼ chkiwäch ri kitaman awäch ri awajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» chqä «Jehová kan majun bʼëy xtkʼis ta rajowabʼäl chkij ri yenman rutzij tapeʼ xa bʼa jaruʼ junaʼ xkeqʼax». Chqä Daniel xuʼij: «Nimaläj Jehová, ri kʼaslïk Dios, rït kan nimaläj aqʼij, [...] ri awajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta nakʼüt chkiwäch ri yejowan awchë chqä ri yenman apixaʼ» (Sal. 36:10; 103:17; Dan. 9:4). Achiʼel nqatzʼët, Jehová nukʼüt chkiwäch rusamajelaʼ ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta rma kan nkajoʼ, kitaman ruwäch, ma nkiqasaj ta ruqʼij chqä nkinmaj rutzij. Ryä xa xuʼ chwäch rutinamit nukʼüt wä re ajowabʼäl reʼ rma kan pa rubʼeyal nkiyaʼ ruqʼij.

⁹ Jehová ya rukʼutun wä chik chqawäch chë nqrajoʼ tapeʼ röj majanä tqayaʼ ruqʼij (Sal. 104:14). Ye kʼa taq xqachäp ruyaʼik ruqʼij, ryä chqä xkʼüt chqawäch ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Ryä kan nuʼij reʼ chkë ri rusamajelaʼ: «Ronojel mul xtinkʼüt chawäch ri wajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» (Is. 54:10). Y David kan xtzʼët achkë rubʼanik xbʼetzʼaqät re tzij reʼ chpan rukʼaslemal: «Jehová kan más ütz runaʼoj xtuʼän kikʼë ri winäq ri majun bʼëy xtkiyaʼ ta qa» (Sal. 4:3). ¿Achkë kʼo ta chë nqaʼän röj rma Jehová kowan nqrajoʼ? Jun chkë ri xtzʼibʼan jun salmo xuʼij reʼ: «Ri winäq ri kan kʼo runaʼoj xtquʼ rij ronojel reʼ chqä kan xtyaʼ ran chnukʼuxik jontir ri rubʼanon Jehová rma rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» (Sal. 107:43). Re naʼoj reʼ kan yë Jehová yayon pä chqë. Rma riʼ, tqatzʼetaʼ oxiʼ rubʼanik ri nqïl utzil rma Jehová nukʼüt chqawäch ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta.

10. ¿Achkë utzil nuyaʼ qa pa qawiʼ ri nqatamaj chë rajowabʼäl Jehová majun bʼëy nkʼis ta? (Salmo 31:7).

¹⁰ Ri rajowabʼäl Jehová chkij rusamajelaʼ majun bʼëy nkʼis ta. Chpan ri Salmo 136, jun 26 mul nuʼij ya riʼ chrij rajowabʼäl Jehová. Ri naʼäy versículo nuʼij reʼ: «Kixtyoxin che rä Jehová  rma kan ütz runaʼoj; ri rajowabʼäl ryä kan majun bʼëy nkʼis ta» (Sal. 136:1). Chkipan ri versículos 2 kʼa 26 nkamlüx re tzij reʼ: «Ri rajowabʼäl ryä kan majun bʼëy nkʼis ta». Taq nqaskʼij ruwäch re salmo reʼ, kan ntel qakʼuʼx rma nqatzʼët chë Jehová chaq taqïl chqä jalajöj rubʼanik nukʼüt rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Ri tzij «ri rajowabʼäl ryä kan majun bʼëy nkʼis ta» nukʼüt chqawäch chë ri rubʼanik nrajoʼ Dios rutinamit majun bʼëy xtjalatäj ta. ¡Kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx nqatamaj chë Jehová ma chanin ta yeruyaʼ qa rusamajelaʼ! Ryä chqä kan kʼo kikʼë ri yeyaʼö ruqʼij, más taq nkiqʼaxaj kʼayewal. ¿Achkë utzil nqïl rma riʼ? Ri nqatamaj chë Jehová majun bʼëy xtqryaʼ ta qa nuyaʼ qachqʼaʼ, nuʼän chë nqapabʼaʼ qiʼ chkiwäch ri kʼayewal chqä nqrtoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa ri bʼey ri nqrkʼwaj chpan ri kʼaslemal (taskʼij ruwäch Salmo 31:7).

11. Rkʼë ri nuʼij chpan Salmo 86:5, ¿achkë nbʼanö chë Jehová nuküy qamak?

¹¹ Ri rajowabʼäl Dios ri majun bʼëy nkʼis ta nuʼän chë ryä nuküy qamak. Taq Jehová nutzʼët chë jun winäq ri xqä chpan jun mamaʼ mak nutzolij riʼ chqä nujäl runaʼoj, ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta nuʼän chë nuküy rumak. David xuʼij reʼ chrij Jehová chpan jun salmo: «Ma itzel ta runaʼoj rubʼanon qkʼë tapeʼ kʼo qamak chwäch nixta ruyaʼon pä ri kʼayewal chqij ri taqäl chqij nqakʼül rma ri qamak» (Sal. 103:8-11). Rma ri mak xeruʼän, David xnaʼ ri nunaʼ jun winäq ri ntiʼon ru-conciencia, ye kʼa xtzʼët chqä chë Jehová kan ma nukʼewaj ta nuküy rumak jun winäq. Kʼo jmul, taq ryä xchʼö rkʼë Jehová, xuʼij achkë nbʼanö chë ryä nuküy qamak (taskʼij ruwäch Salmo 86:5). Nqʼalajin kʼa chë Jehová nuküy kimak rusamajelaʼ rma kan nüm rajowabʼäl chqä majun bʼëy nkʼis ta.

12, 13. ¿Achkë xtqtoʼö we kʼa ntiʼon na qan rma jun mak ri xqaʼän ojer?

¹² We nqqä chpan jun mamaʼ mak, ma itzel ta we röj ntiʼon qan, rma ya riʼ rkʼë jbʼaʼ nqrtoʼ rchë nqatzolij qiʼ chqä rchë nqaʼän ri najowatäj rchë nqajäl qanaʼoj. Ye kʼa jojun rusamajelaʼ Jehová kʼa ntiʼon na kan rma jun mak ri xkiʼän ojer. Ryeʼ nkiquʼ chë Jehová majun bʼëy xtküy ta kimak tapeʼ xkikʼutuj yän che rä chë tkyuʼ kimak chqä ma najin ta chik nkiʼän ri mak riʼ. We rït ke riʼ nanaʼ, kan kowan xtkʼuqbʼaʼ  akʼuʼx ri xtqʼax chawäch chë Jehová kan nurayij nukʼüt chawäch ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta.

¹³ ¿Achkë utzil nqïl rma riʼ? Tapeʼ xa yoj ajmakiʼ, röj nqkowin kan kiʼ qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij Jehová rkʼë jun chʼajchʼöj qa-conciencia. ¿Achkë rma? Rma «rukikʼel Jesús, ri rukʼajol, nqrchʼajchʼobʼej chwäch xa bʼa achkë mak» (1 Juan 1:7). We xa nbʼison qan rma kʼo jun mak qabʼanon, ma tqamestaj ta chë Jehová kan nurayij yeruküy ri winäq ri kan rkʼë ronojel kan nkitzolij kiʼ. David kan xjnamaj ri rajowabʼäl Jehová ri majun bʼëy nkʼis ta rkʼë ri kuyubʼäl mak. Ryä xtzʼibʼaj reʼ: «Achiʼel rukojöl ri kaj rkʼë ri ulew ri kowan nüm, kan ke riʼ chqä rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta ri nunaʼ chkij ri ma nkiqasaj ta ruqʼij. Kan achiʼel rukojöl ri akuchï ntel wä pä ri Qʼij kʼa akuchï nqä wä qa ri Qʼij, kan ke riʼ chqä rukojöl ruyaʼon wä qamak chqë röj» (Sal. 103:11, 12). Kantzij na wä chë Jehová kan ma nukʼewaj ta nuküy qamak (Is. 55:7).

14. ¿Achkë xuʼij David ri nukʼüt chqawäch achkë rubʼanik nqrchajij ri rajowabʼäl Dios ri majun bʼëy nkʼis ta?

¹⁴ Ri rajowabʼäl Jehová ri majun bʼëy nkʼis ta nqrchajij chwäch ri yebʼanö chqë chë xa nchaʼ chiʼ ri qachbʼilanïk rkʼë. Kʼo jun qʼij, taq David xchʼö rkʼë Jehová, ryä xuʼij reʼ che rä: «Awkʼë rït ntoʼ wä wiʼ; rït xkinachajij chkiwäch ri kʼayewal. Xtaʼän chë ri winäq ri ye kʼo wkʼë kan kiʼ kikʼuʼx xtkiräq kichiʼ rma xojaköl». Ryä chqä xuʼij reʼ: «Ri nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij Jehová, ryä xtchajij rkʼë rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» (Sal. 32:7, 10). Ojer qa, ri tzʼaq ri ye kʼo wä chkij ri tinamït yekichajij wä ri winäq chkiwäch ri kikʼulel. Ke riʼ chqä nbʼanatäj rkʼë jontir ri rubʼanon Jehová rma rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Reʼ achiʼel ta jun tzʼaq ri nqrchajij chwäch xa bʼa achkë ri nbʼanö chë nchaʼ chiʼ ri qachbʼilanïk rkʼë. Chqä rma ri ajowabʼäl riʼ, Jehová nuʼän chqë chë nqjelun más rkʼë (Jer. 31:3).

15. ¿Achkë rma ütz nqajnamaj ri rubʼanik yerajoʼ Jehová ri rusamajelaʼ rkʼë jun ri akuchï natoʼ wä awiʼ chqä jun kowiläj jay?

¹⁵ David xksaj chik jun kʼambʼäl tzij ri nukʼüt chqawäch achkë rubʼanik nuchajij Dios ri rutinamit. Ryä xtzʼibʼaj reʼ: «Kan rkʼë Dios ntoʼ wä wiʼ, ri Dios ri rukʼutun chi nwäch ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta». Ryä chqä xuʼij reʼ: «Yë ryä ri wajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta, ri kowiläj jay ri akuchï nbʼentoʼ wä wiʼ chqä ri akuchï majun yinaqö ta, yë ryä ri yikolö, ri wescudo chqä ri achoq rkʼë ntoʼ wä wiʼ» (Sal. 59:17; 144:2). ¿Achkë rma xjnamaj David ri rubʼanik yerajoʼ Dios ri rusamajelaʼ rkʼë jun ri akuchï natoʼ wä awiʼ chqä rkʼë jun kowiläj jay? Rma xa bʼa achkë na kʼa tinamït yoj kʼo wä, we röj ma nqayaʼ ta qa ruyaʼik ruqʼij, ryä kan xtqrchajij pä rchë ma xtchaʼ ta chiʼ ri qachbʼilanïk rkʼë. Y kan ya riʼ chqä nuʼij chpan ri Salmo 91. Ri xtzʼibʼan qa rchë re Salmo reʼ xuʼij: «Xtinbʼij che rä Jehová: ‹Rït yït ntobʼal ri akuchï nköl wä wiʼ›» (Sal. 91:1-3, 9, 14). Moisés kan ke riʼ chqä jbʼaʼ xuʼij (Sal. 90:1, nota). Taq jbʼaʼ wä nrajoʼ rchë nkäm, ryä kʼo chik jun rubʼanik xuʼij qa riʼ. Ryä xtzʼibʼaj qa reʼ: «Dios kan ojer oknäq jun ri akuchï nkitoʼ wä kiʼ ri winäq; ri nimaläj ruqʼaʼ kan achiʼel ta chaxeʼ kʼo wä» (Deut. 33:27). ¿Achkë nukʼüt chqawäch chrij Jehová ri tzij «ri nimaläj ruqʼaʼ kan achiʼel ta chaxeʼ kʼo wä»?

16. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ pä Jehová? (Salmo 136:23).

¹⁶ Taq nqatoʼ qiʼ rkʼë Jehová kan ma nqaxiʼij ta qiʼ. Tapeʼ ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼo jojun qʼij ri kan kowan nqbʼison. Taq nbʼanatäj riʼ, ¿achkë rubʼanik nqrtoʼ Jehová? (Taskʼij ruwäch Salmo 136:23). Ryä kan achiʼel ta xtyaʼ ri nimaläj ruqʼaʼ chqaxeʼ chqä eqal xtqryäk qʼanäj, ntel chë tzij, xtqrtoʼ rchë ma xtqbʼison ta chik (Sal. 28:9; 94:18). ¿Achkë utzil nqïl rma riʼ? Röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë ronojel mul ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios. Reʼ kʼo kaʼiʼ rubʼanik  nqrtoʼ wä. Naʼäy, röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë, xa bʼa achkë tinamït yoj kʼo wä, Jehová ronojel mul xtqrchajij pä. Y, rukaʼn, ütz nqayaʼ chwäch qan chë ri utziläj Qatataʼ kʼo chkaj kan janina nqrajoʼ.

17. ¿Achkë ütz nqayaʼ chwäch qan? (Salmo 33:18-22).

¹⁷ Achiʼel qatzʼeton pä, taq kʼo kʼayewal yeqaqʼaxaj, ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová xtqrtoʼ pä rchë majun bʼëy xtqayaʼ ta qa (2 Cor. 4:7-9). Ri profeta Jeremías xuʼij reʼ: «Rma rajowabʼäl Jehová majun bʼëy nkʼis ta, röj kʼa yoj kʼo na komä, rma kan ronojel mul rukʼutun chë nupoqonaj qawäch» (Lam. 3:22). Röj ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová kan ronojel mul xtqrajoʼ, rma, achiʼel xuʼij ri xtzʼibʼan jun salmo, «Jehová kan ruyaʼon ruwäch chkij ri ma nkiqasaj ta ruqʼij, chkij ri nkiyoʼej rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta» (taskʼij ruwäch Salmo 33:18-22).

18, 19. a) ¿Achkë naʼoj ma nqajoʼ ta yeqamestaj? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri jun chik tjonïk?

¹⁸ Keqanataj ri naʼoj xqatzʼët chpan re tjonïk reʼ. Jehová kan yerajoʼ jontir winäq, yajün ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij. Ye kʼa taq röj xqachäp ruyaʼik ruqʼij, ryä xkʼüt chqä chqawäch ri rajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Ri ajowabʼäl riʼ nuʼän chë achiʼel ta nqrqʼetej rchë nqrchajij. Ryä majun bʼëy xtqryaʼ ta qa chqä xtyaʼ jun ütz qakʼaslemal chqawäch apü. Ryä nrajoʼ chë kan ütz nqbʼä chpan qakʼaslemal (Sal. 46:1, 2, 7). Rma riʼ, xa bʼa achkë na kʼa kʼayewal xtqaqʼaxaj, Jehová xtqrtoʼ pä rchë majun bʼëy xtqayaʼ ta qa.

¹⁹ Chpan re tjonïk reʼ xqatzʼët achkë rubʼanik nukʼüt Jehová chkiwäch ri rusamajelaʼ ri ajowabʼäl ri majun bʼëy nkʼis ta. Ye kʼa ryä nrajoʼ chqä chë röj nqakʼüt ri ajowabʼäl riʼ chqawäch. Chpan ri jun chik tjonïk xtqatzʼët achkë rubʼanik nqaʼän riʼ.