1. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë kan pa rubʼeyal nqchʼobʼon? (2 Timoteo 4:5).

 TAQ kʼo jun nbʼanatäj ri ma nqä ta chqawäch, rkʼë jbʼaʼ nuʼän chë ma kan ta kiʼ chik qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij Jehová o ma kan ta nqajoʼ chik nqjeʼ chpan rutinamit. ¿Achkë xtqtoʼö rchë ma xtbʼanatäj ta ya riʼ qkʼë? Ri xtqtoʼö ya riʼ kan pa rubʼeyal xtqchʼobʼon chqä ri xtqatäj qaqʼij rchë njeʼ jun kuw qakʼuqbʼäl kʼuʼx (taskʼij ruwäch 2 Timoteo 4:5). Ye kʼa xa xuʼ pa rubʼeyal xtqchʼobʼon, we ma xtqayaʼ ta qʼij chë yë ri nqanaʼ xtchʼakon chqij chqä we xtqatäj qaqʼij rchë nqatzʼët ri yebʼanatäj qkʼë kan achiʼel nutzʼët Jehová. We xtqaʼän riʼ, kan pa rubʼeyal xtqchʼobʼon y ma yë ta ri nqanaʼ xtchʼakon chqij.

2. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

² Chpan ri jun qa tjonïk, xqtzjon chkij oxiʼ kʼayewal ri ma chpan ta ri congregación yebʼanatäj wä. Chpan re tjonïk reʼ xtqtzjon chkij oxiʼ kʼayewal ri rkʼë jbʼaʼ yebʼanatäj pa congregación ri rkʼë jbʼaʼ nkiʼän chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij Jehová. Ri oxiʼ kʼayewal riʼ ya riʼ: taq nqanaʼ chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän qkʼë, taq nqqʼil rma Jehová chqä taq kʼayewal nuʼän chqawäch nqanmaj tzij rma kʼo njalatäj chpan rutinamit Jehová. We kʼo jun chkë reʼ nbʼanatäj qkʼë röj, ¿achkë ütz nqaʼän rchë kan pa rubʼeyal xtqchʼobʼon chqä rchë ma xtqayaʼ ta qa Jehová nixta rutinamit?

3. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nbʼanatäj qkʼë taq nqanaʼ chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän qkʼë?

³ ¿Kʼo jmul anaʼon rït chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän awkʼë, rkʼë jbʼaʼ jun ri kʼo rusamaj chpan ri congregación? We ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ ri qachʼalal riʼ ma xrajoʼ ta xatursök (Rom. 3:23; Sant. 3:2). Tapeʼ ke riʼ, rït kan xtiʼon awan. Rkʼë  jbʼaʼ rma naquʼ rij riʼ kan ma ntok ta awaran. Chqä xuʼän chë xakʼutuj qa reʼ chawäch: «We xa ke laʼ kinaʼoj qachʼalal, ¿ya reʼ komä rutinamit Dios?». Ya riʼ nrajoʼ Satanás chë rït naquʼ (2 Cor. 2:11). We röj ke riʼ rubʼanik nqaquʼ, ya riʼ rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë ma xtqayaʼ ta chik ruqʼij Jehová chqä xtq-el qa chpan rutinamit. Rma riʼ we nanaʼ chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän awkʼë, ¿achkë xkatoʼö rchë kan pa rubʼeyal xkachʼobʼon chqä rchë ma xkachʼobʼon ta achiʼel nrajoʼ Satanás?

4. a) ¿Achkë xtoʼö José rchë kan pa rubʼeyal xchʼobʼon taq itzel kinaʼoj xkiʼän rkʼë? (Génesis 50:19-21). b) ¿Achkë nqatamaj chrij ri xuʼän?

⁴ Ma tayaʼ ta qʼij chë nkanaj qa kʼix pan awan. Taq José kʼa kʼajol na, ri runmal kan itzel kinaʼoj xkiʼän rkʼë. Ryeʼ itzel xkinaʼ che rä; jojun chkë ryeʼ kan xkajoʼ xkikamsaj (Gén. 37:4, 18-22). Rma riʼ xkikʼayij äl pa samaj. Ya riʼ xuʼän chë chkipan jun 13 junaʼ José kan kʼïy kʼayewal xqʼaxaj. Ryä rkʼë jbʼaʼ xuʼän ta kaʼiʼ rukʼuʼx chrij Jehová y xquʼ ta chë xa xyaʼöx qa rma ryä. Ye kʼa José ma xquʼ ta ya riʼ. Pa rukʼexel riʼ, ryä kan pa rubʼeyal xchʼobʼon chqä ma xyaʼ ta qʼij chë ri nunaʼ xchʼakon ta chrij. Y taq xkowin xtzolij rukʼexel, ma xuʼän ta riʼ; xa kan xkʼüt chkiwäch ruchʼalal chë kowan yerajoʼ chqä chë xküy kimak. (Gén. 45:4, 5). ¿Achkë rma ke riʼ runaʼoj xuʼän? Rma kan pa rubʼeyal xchʼobʼon. Pa rukʼexel chkij ri kʼayewal xyaʼ wä ran, ryä xquʼ rij ri achkë wä ruraybʼal Jehová (taskʼij ruwäch Génesis 50:19-21). ¿Achkë nqatamaj chrij reʼ? Chë we kʼo jun itzel runaʼoj xuʼän awkʼë, ma taquʼ ta chë rumak Jehová o chë ryä xa xaturmestaj. Pa rukʼexel riʼ, más ütz taquʼ achkë rubʼanik najin yaturtoʼ pä ryä rchë naköchʼ ri kʼayewal riʼ. Tnatäj chawä chë «ri winäq ri najowan kan nkyun». Rma riʼ ma takʼewaj ta naʼän riʼ (1 Ped. 4:8).

5. ¿Achkë xtoʼö Miqueas rchë kan pa rubʼeyal xchʼobʼon taq xnaʼ chë kan itzel kinaʼoj xkiʼän rkʼë?

⁵ Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun ukʼwäy bʼey aj Sudamérica ri rubʼiniʼan Miqueas. b Kʼo jun qʼij, ryä xnaʼ chë jojun ukʼwäy taq bʼey kan kuw xetzjon rkʼë. Ryä nuʼij: «Majun bʼëy nnaʼon ta wä ri xinnaʼ ri qʼij riʼ. Rïn kan kowan xchʼpü nkʼuʼx (xinmäy rij) chqä ma ntok ta wä chik nwaran y yinoqʼ wä rma ma ntaman ta wä achkë nbʼän». Tapeʼ ke riʼ, Miqueas kan pa rubʼeyal xchʼobʼon. Chqä xtäj ruqʼij rchë ri nunaʼ ma xchʼakon ta chrij. Ryä chaq taqïl xuʼij che rä Jehová chë ttoʼ pä chqä tyaʼ ruchqʼaʼ rchë nuköchʼ ri kʼayewal riʼ. Ryä chqä xkanuj runaʼoj chkipan ri qa-publicaciones. ¿Achkë nqatamaj chrij reʼ? Chë we rït nanaʼ chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän awkʼë, ma tchʼpü ta más akʼuʼx chrij riʼ y tatjaʼ aqʼij rchë ri nanaʼ ma nchʼakon ta chawij. Rkʼë jbʼaʼ ri winäq riʼ kʼo najin nuqʼaxaj chpan rukʼaslemal ri ma ataman ta rït y rma riʼ ke riʼ runaʼoj xuʼän awkʼë. Rma riʼ taʼij che rä Jehová jontir ri nanaʼ y taʼij che rä chë katurtoʼ rchë natzʼët ri xbʼanatäj kan achiʼel nutzʼët ri qachʼalal riʼ. Ya riʼ xkaturtoʼ rchë xkakowin xtayaʼ chwäch awan chë ri qachʼalal riʼ ma chubʼanik ta ke riʼ runaʼoj xuʼän awkʼë. Chqä xkaturtoʼ rchë ma nakʼöl ta pan awan ri xbʼan chawä (Prov. 19:11). Ma tmestäj ta chawä chë Jehová najin nutzʼët pä ri najin nbʼanatäj chqä chë xtyaʼ awchqʼaʼ rchë naköchʼ ri kʼayewal riʼ (2 Crón. 16:9; Ecl. 5:8).

6. ¿Achkë rma kowan rejqalen nqʼax pa qajolon chë Jehová nqrqʼïl rma kowan nqrajoʼ? (Hebreos 12:5, 6, 11).

⁶ Taq nqqʼil rma Jehová, rkʼë jbʼaʼ nuʼän chë kowan ntiʼon qan. Ye kʼa we xa chrij ri nqanaʼ xtqayaʼ wä qan, rkʼë jbʼaʼ ma kan ta  xtqayaʼ rejqalen ri naʼoj xtyaʼöx chqë, rma xa xtqaquʼ chë ma nkʼatzin ta chqë o chë kan xqʼax ruwiʼ ri xkiqʼät chqij. Chqä rkʼë jbʼaʼ xtqamestaj re naʼoj reʼ ri kowan rejqalen: chë Jehová nqrqʼïl rma kowan nqrajoʼ (taskʼij ruwäch Hebreos 12:5, 6, 11). We xa yë ri nqanaʼ xtqayaʼ más ruqʼij, xtqayaʼ qʼij chë Satanás xtchʼakon chqij. Ryä ma nrajoʼ ta chë röj nqakʼän ri toʼïk nuyaʼ Jehová chqë taq nqrqʼïl. Pa rukʼexel riʼ, ryä kʼo ta nrajoʼ chë röj nqayaʼ qa Jehová chqä ri congregación. We rït xaqʼil rma Jehová, ¿achkë xkatoʼö rchë kan pa rubʼeyal xkachʼobʼon?

7. a) Achiʼel nqʼalajin chkiwäch ri achbʼäl, ¿achkë samaj xyaʼ Jehová pa ruqʼaʼ Pedro rma xsmajij ri naʼoj xyaʼöx che rä? b) ¿Achkë nqatamaj chrij ri xuʼän Pedro?

⁷ Takʼamaʼ ri naʼoj xyaʼöx chawä chqä tasmajij. Jesús kʼïy mul xqʼïl Pedro chkiwäch ri nkʼaj chik apóstoles (Mar. 8:33; Luc. 22:31-34). Pedro rkʼë jbʼaʼ kan kowan xkʼïx taq xbʼan ya riʼ rkʼë, ye kʼa ma rma ta riʼ xyaʼ qa Jesús. Ryä xsmajij ri naʼoj xyaʼöx che rä chqä kʼo naʼoj xkʼän qa chrij ri akuchï xsach wä. Ya riʼ xuʼän chë Jehová kan kʼïy utzil xyaʼ pä pa ruwiʼ, achiʼel ri mamaʼ taq samaj xyaʼöx pa ruqʼaʼ chpan ri congregación (Juan 21:15-17; Hech. 10:24-33; 1 Ped. 1:1). ¿Achkë nqatamaj chrij reʼ? Chë kan kʼo utzil xtawïl rït chqä ri nkʼaj chik taq pa rukʼexel chrij ri kʼixbʼäl nanaʼ taq yaqʼil nayaʼ wä awan, xa kan nakʼän ri naʼoj nyaʼöx chawä chqä nasmajij. We rït naʼän riʼ, más xkaturksaj Jehová chqä más xkakowin xkeʼatoʼ ri qachʼalal.

8, 9. ¿Achkë xnaʼ Bernardo pa naʼäy taq xqʼil rma Jehová, ye kʼa achkë xtoʼö rchë xjäl rubʼanik xchʼobʼon?

⁸ Tatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Bernardo, jun qachʼalal aj Mozambique. Ryä ukʼwäy bʼey wä, ye kʼa xesäx ri samaj riʼ pa ruqʼaʼ. ¿Achkë xnaʼ ryä pa naʼäy? Ryä nuʼij: «Kan itzel xnaʼ wan rma ma xqä ta chi nwäch ri xqʼat pa nwiʼ». Ryä kowan xchʼpü rukʼuʼx rma xquʼ chë ri nkʼaj chik rkʼë jbʼaʼ ma ütz ta xtkiquʼ chrij. Bernardo nuʼij: «Kan kʼïy ikʼ xkʼwaj chi nwäch pa rubʼeyal ntzʼët ri xbʼanatäj wkʼë chqä rchë xinkʼuqbʼaʼ chik jmul nkʼuʼx chrij Jehová chqä chrij rutinamit». ¿Achkë xtoʼö Bernardo?

⁹ Bernardo xjäl rubʼanik nchʼobʼon. Ryä nuʼij: «Taq yïn wä ukʼwäy bʼey, nksaj wä Hebreos 12:7 rchë yentoʼ ri qachʼalal rchë kan pa rubʼeyal nkitzʼët taq yeqʼil Jehová. Rma riʼ xinkʼutuj qa reʼ chi nwäch ‹¿Achkë nkʼatzin yesmajin re versículos reʼ?›. Jontir rusamajelaʼ  Jehová, yajün rïn». Bernardo kʼo na chik jun xuʼän rchë xkʼuqbʼaʼ más rukʼuʼx chrij Jehová chqä chrij rutinamit. Ryä xjäm más ruwäch rchë xnukʼuj ruwäch le Biblia chqä rchë xchʼobʼon chrij. Y tapeʼ kʼa xchʼpü na rukʼuʼx rma xquʼ chë ri nkʼaj chik rkʼë jbʼaʼ kʼo ma ütz ta xkiquʼ chrij, ryä xel chutzjoxik le Biblia kikʼë chqä xeruyaʼ comentarios chkipan ri qamoloj. Xeqʼax ri junaʼ, ryä xok chik jmul ukʼwäy bʼey. We rït xaqʼil rma Jehová achiʼel Bernardo, tatjaʼ aqʼij rchë ma chrij ta ri kʼixbʼäl xanaʼ nayaʼ wä awan. Pa rukʼexel riʼ, takʼamaʼ ri naʼoj xyaʼöx chawä chqä tasmajij (Prov. 8:33; 22:4). c We xtaʼän riʼ, ütz nayaʼ chwäch awan chë Jehová xtyaʼ utzil pan awiʼ rma ma xayaʼ ta qa ryä nixta rutinamit.

10. ¿Achkë xjalatäj pa kiqʼij qa ri israelitas ri rkʼë jbʼaʼ xuʼän chë kʼayewal xkinmaj tzij?

¹⁰ Taq kʼo njalatäj chpan rutinamit Jehová, rkʼë jbʼaʼ nuʼän chë ma kan ta kiʼ chik qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij. We ma nqachajij ta qiʼ, ya riʼ rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë xa xtqayaʼ qa Jehová. Tqaquʼ rij jojun ri xejalatäj pa kiqʼij qa ri israelitas. Taq majajün ta na Rupixaʼ Moisés, yë wä ri yekʼwayon bʼey chpan jun familia ye sacerdotes pa kachoch. Yë wä ryeʼ yebʼanö ri altares chqä ri sacrificios che rä Jehová pa ruwiʼ ki-familia (Gén. 8:20, 21; 12:7; 26:25; 35:1, 6, 7; Job 1:5). Ye kʼa taq xyaʼöx pä Rupixaʼ Moisés, ri yekʼwayon bʼey chpan jun familia xesäx ri samaj riʼ pa kiqʼaʼ. Jehová xeruchaʼ sacerdotes chpan ru-familia Aarón rchë yekiʼän sacrificios chwäch. Kan chpan qa ri qʼij riʼ, we jun ri ukʼwayon bʼey chpan jun familia nuʼän rusamaj jun sacerdote ye kʼa ma pa rujatzul ta Aarón xpë wä, rkʼë jbʼaʼ nkamsäx (Lev. 17:3-6, 8, 9). d ¿Rma komä riʼ Coré, Datán y Abiram, chqä 250 ukʼwäy bʼey chpan ri tinamït ma xkinmaj ta chik kitzij Moisés y Aarón? (Núm. 16:1-3). Ma qataman ta we kan rma riʼ. Ye kʼa xa bʼa achkë na kʼa rma, Coré chqä ri achiʼaʼ ri xetoʼö rchë xa xkiqʼäj rupixaʼ Jehová. ¿Achkë ütz naʼän rït we kʼayewal rubʼanon chawäch nanmaj tzij rma kʼo jun xjalatäj chpan rutinamit Jehová?

11. ¿Achkë nqatamaj chrij ri xkiʼän jojun cohatitas?

¹¹ Kan rkʼë ronojel awan tanmaj tzij taq kʼo njalatäj chpan rutinamit Dios. Taq ri israelitas ye bʼenäq wä chwäch ri tzʼiran ilew, ri levitas, ri ye rujatzul Cohat, xyaʼöx jun utziläj samaj pa kiqʼaʼ. Taq ri tinamït kʼo wä chë nbʼä jukʼan chik, jojun chkë ri cohatitas xkikʼwaj ri kax rchë ri jikibʼäl tzij chwäch jontir ri tinamït (Núm. 3:29, 31; 10:33; Jos. 3:2-4). ¡Kan nimaläj ruqʼij ri samaj riʼ! Ye kʼa, taq ri israelitas xeʼok apü chwäch ri ilew ri xtzüj Jehová chkë, ya riʼ xjalatäj. Ma xkʼatzin ta chik xslöx ri kax rchë ri jikibʼäl tzij. Rma riʼ taq Salomón xqʼät tzij, jojun chkë ri cohatitas xeyaʼöx rchë yebʼixan, jojun chik rchë nkijäq chqä nkitzʼapij ruchiʼ ri templo, y jojun chik rchë nkitzʼët akuchï nyaʼöx wä ri nkʼatzin che rä ri templo (1 Crón. 6:31-33; 26:1, 24). Chpan le Biblia majun nqïl ta chë ri cohatitas xkichʼojij jun samaj ri kʼo más rejqalen, tapeʼ rubʼanon qa, yaʼon wä mamaʼ taq samaj pa kiqʼaʼ. ¿Achkë nqatamaj qa chrij reʼ? Kan rkʼë ronojel awan tanmaj tzij taq kʼo njalatäj chpan rutinamit Jehová, yajün taq kʼo nujäl chpan akʼaslemal. Kiʼ akʼuʼx tabʼanaʼ  rkʼë xa bʼa achkë samaj nyaʼöx chawä. Tnatäj chawä chë ma yë ta ri samaj kʼo pan aqʼaʼ chpan ri congregación ri nbʼanö chë kʼo aqʼij njeʼ chwäch Jehová. Chwäch ryä kʼo más ruqʼij nanmaj rutzij chwäch xa bʼa achkë samaj kʼo pan aqʼaʼ (1 Sam. 15:22).

12. ¿Achkë xnaʼ ya Zaira taq kʼo chë xel äl pa Betel?

¹² Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Zaira. Ryä más 23 junaʼ xsamäj pa Betel y kan kowan wä qajnäq chwäch ri samaj riʼ. Ye kʼa xjal rusamaj y xbʼix che rä chë xttok precursora especial. Ryä nuʼij: «Rïn kan kʼayewal xuʼän chi nwäch taq xjal nsamaj. Xinquʼ chë kan majun yikʼatzin wä y nkʼutuj wä qa chi nwäch akuchï xisach wä». Y jojun qachʼalal pa ru-congregación xa xkiʼän chë más xbʼison, rma nkiʼij wä che rä: «Xa ta más ütz xaʼän che rä asamaj, ma ta xatesäx pä pa Betel». Kʼo jun tiempo, ryä kan kowan xbʼison, rma riʼ kan ronojel wä aqʼaʼ ntoqʼ. Tapeʼ ke riʼ, ryä nuʼij: «Majun bʼëy xuʼän ta kaʼiʼ nkʼuʼx chrij rutinamit Jehová chqä chë ryä ma ta yirajoʼ». ¿Achkë xtoʼö rchë kan pa rubʼeyal xchʼobʼon?

13. ¿Achkë xuʼän ya Zaira rchë ma xchʼakon ta ri bʼis chrij?

¹³ Rchë ma xchʼakon ta ri bʼis chrij, ya Zaira xeruskʼij tzijonem ri ye kʼo chkipan ri qa-publicaciones ri yetzjon chrij ri najin wä nuqʼaxaj ryä. Jun ri kan kowan xtoʼ nilitäj chpan ri wuj La Atalaya rchë 1 de febrero, 2001, ri rubʼiniʼan «Usted puede afrontar el desánimo». Chpan ri tzijonem riʼ ntzjöx rij Marcos, ri xtzʼibʼan jun chkë ri Evangelios, ri rkʼë jbʼaʼ xnaʼ achiʼel wä xnaʼ ryä taq xjalatäj rusamaj chpan rutinamit Dios. Ya Zaira nuʼij: «Ri xuʼän Marcos kan kowan xirutoʼ». Ryä chqä xkanuj rutoʼik kikʼë rachiʼil. Ma xyonij ta äl riʼ kikʼë ri qachʼalal chqä ma xquʼ ta chik rij ri nbʼanö chë nbʼison. Xqʼax chwäch chë yë Jehová najin nekʼwan bʼey chwäch rutinamit chqä chë ri qachʼalal ri yekʼwan bʼey chpan rutinamit kan nkajoʼ wä chë ryä ütz ruwäch njeʼ. Ye kʼa xqʼax chqä chwäch chë chpan rutinamit Jehová, ri más rejqalen ya riʼ nbʼan ri samaj ruyaʼon qa ryä pa qaqʼaʼ.

14. ¿Achkë kʼayewal xuʼän chwäch Vlado, y achkë xtoʼö rchë xnmaj tzij?

¹⁴ Jun ukʼwäy bʼey pa congregación ri aj Eslovenia, ri rubʼiniʼan Vlado chqä 73 rujunaʼ, kan kʼayewal xuʼän chwäch xnmaj tzij taq xbʼix chkë chë ma xtkiksaj ta chik ki-Salón del Reino rma xttun ru-congregación  rkʼë jun chik. Ryä nuʼij: «Ma nqʼax ta wä chi nwäch achkë rma xbʼix chqë chë ma xtqaksaj ta chik qa-Salón del Reino, ri kan kowan jaʼäl. Kan xpë nyowal rma majanäj ta tqachojmij qa. Rïn yïn carpintero, y jojun chkë ri ye kʼo chpan ri Salón riʼ yïn xibʼanö rchë. Chqä taq xetun ri congregaciones, kʼo kʼïy ri kan kʼayewal xkʼäm pä pa qawiʼ röj, ri kʼo chik qajunaʼ». ¿Achkë xtoʼö Vlado rchë xnmaj tzij? Ryä nuʼij: «Ri naʼän ri nrajoʼ rutinamit Jehová ronojel mul kʼo utzil nukʼäm pä pan awiʼ. Ya reʼ nqrtjoj apü rchë ma kʼayewal ta xtqanmaj tzij taq kʼo xkejalatäj chqawäch apü». ¿Kʼayewal najin nuʼän chawäch rït rma xtun a-congregación rkʼë jun chik o rma xjal asamaj chpan rutinamit Jehová? We ke riʼ, ma tsach ta akʼuʼx. Jehová retaman achkë najin nanaʼ. We rït nanmaj tzij taq kʼo njalatäj chpan rutinamit Jehová chqä ma nayaʼ ta qa ryä nixta rutinamit, ryä kan kʼïy utzil xtyaʼ pan awiʼ (Sal. 18:25).

15. Taq kʼo kʼayewal yebʼanatäj chpan ri congregación, ¿achkë kʼo chë nqaʼän rchë kan pa rubʼeyal xtqchʼobʼon?

¹⁵ Rma xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë nchup ruwäch ri itzelal, röj qataman chë chpan ri congregación kʼo kʼayewal xkebʼanatäj ri rkʼë jbʼaʼ nkiʼän chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij Jehová. Rma riʼ nkʼatzin kan pa rubʼeyal nqchʼobʼon. We nqanaʼ chë jun qachʼalal kan itzel runaʼoj xuʼän qkʼë, ma tqakʼöl ta qa kʼix pa qan. We xqqʼil rma Jehová, ma chrij ta ri kʼixbʼäl xqanaʼ tqayaʼ wä qan, xa kan tqakʼamaʼ ri naʼoj xyaʼöx chqë y kan tqasmajij. Y taq kʼo njalatäj chpan rutinamit Jehová ri nkiʼän chë kʼo njalatäj chpan qakʼaslemal, kan rkʼë ronojel qan tqanmaj tzij.

16. ¿Achkë ütz naʼän rchë kan ronojel mul xtakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij Jehová chqä chrij rutinamit?

¹⁶ Rït xkakowin kan ronojel mul xtakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij Jehová chqä chrij rutinamit taq kʼo kʼayewal yeʼaqʼaxaj. Ye kʼa rchë yakowin naʼän riʼ nkʼatzin kan pa rubʼeyal yachʼobʼon, ntel chë tzij, ma nayaʼ ta qʼij chë yë ri nanaʼ nchʼakon chawij chqä natzʼët ri najin nbʼanatäj awkʼë kan achiʼel nutzʼët Jehová. Tayaʼ chawäch nanukʼuj kij ri rusamajelaʼ Dios ri yetzjöx chpan le Biblia ri xeqʼax chpan ri najin naqʼaxaj rït chqä taquʼ rij ri naʼoj nkikʼüt qa chawäch. Taʼij che rä Jehová chë katurtoʼ pä chqä majun bʼëy tayonij qa awiʼ kikʼë ri qachʼalal pa congregación. We xtaʼän riʼ, xa bʼa achkë xtbʼanatäj, Satanás ma xtkowin ta xkaturjäch rkʼë Jehová nixta rkʼë rutinamit (Sant. 4:7).