1. ¿Achkë xtzüj qa Jesús chpan Mateo 11:28 kʼa 30?

JESÚS xuʼij re utziläj taq tzij reʼ chkë jun molaj winäq ri najin wä yekʼoxan rchë: «Kixampä wkʼë [...] y rïn xkixintoʼ» (taskʼij ruwäch Mateo 11:28-30 *). Kantzij na wä chë ryä kan xkʼüt ri xuʼij. Qchʼobʼon na peʼ chrij ri xuʼän rkʼë jun ixöq ri rlon wä jun mamaʼ yabʼil.

2. ¿Achkë rubʼanik xtoʼöx jun ixöq yawaʼ rma Jesús?

² Ri ixöq riʼ kan nkʼatzin wä rutoʼik. Ryä bʼenäq wä kikʼë ye kʼïy doctores, ye kʼa chkipan ri 12 junaʼ ri rukʼwan wä ruyabʼil, majun ta wä ruqʼomal rlon. Chqä ri Rupixaʼ Moisés nuʼij wä chë ri winäq ri ke riʼ kibʼanik xa ye tzʼil (Lev. 15:25). Rma riʼ, taq xkʼoxaj chë Jesús yeruknaj ri yawaʼiʼ, xbʼä chukanoxik. Taq xrïl, xchäp ruchiʼ rutzyaq y kan chriʼ xkʼachöj wä. Jesús ma xa xuʼ ta xkʼachojsaj ri ixöq riʼ, ryä chqä xuʼän chë ri ixöq riʼ xnaʼ chë najowäx chqä chë kʼo ruqʼij. Xkʼüt riʼ taq rkʼë ajowabʼäl xuʼij «numiʼal» che rä. Kantzij na wä chë ri ixöq riʼ kan xnaʼ wä uxlanen chqä kiʼkʼuxlal pa ran (Luc. 8:43-48).

3. ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tjonïk reʼ?

³ Tqä pa qajolon chë yë ri ixöq xkanun rchë Jesús. Ke riʼ  chqä kʼo chë nqaʼän röj. Kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqjelun rkʼë Jesús. Pa qaqʼij komä, ryä ma yeruʼän ta chik milagros rchë yeruknaj ri winäq ri yekanun rchë. Ye kʼa kʼa nuʼij na reʼ chqë: «Kixampä wkʼë [...] y rïn xkixintoʼ». Chpan re tjonïk reʼ xkeqaqʼalajsaj woʼoʼ kʼutunïk: ¿Achkë rubʼanik nqjelun rkʼë Jesús? ¿Achkë xrajoʼ xuʼij Jesús kikʼë ri tzij: «Kixjeʼ chuxeʼ wejqaʼn»? ¿Achkë nqatamaj chrij Jesús? ¿Achkë rma ri samaj ruyaʼon qa pa qaqʼaʼ nuyaʼ uxlanen chqë? Y, ¿achkë xtqtoʼö rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen nqanaʼ chuxeʼ rejqaʼn?

4, 5. ¿Achkë rubʼanik nqjelun rkʼë Jesús?

⁴ Jun rubʼanik rchë nqjelun rkʼë Jesús ya riʼ taq nqatamaj chrij ronojel ri xuʼän chqä ri xuʼij (Luc. 1:1-4). Pa qaqʼaʼ röj kʼo wä nqanukʼuj ronojel ri nuʼij le Biblia chrij Jesús. Nqjelun chqä rkʼë Jesús taq nqachaʼ nq-ok rutzeqelbʼëy chqä taq nqqasäx pa yaʼ.

⁵ Jun chik rubʼanik rchë nqjelun rkʼë Jesús ya riʼ taq nqakʼutuj qatoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey. Ryeʼ ye achiʼel ta jun spanïk ruyaʼon qa Jesús chqë, ri nuksaj rchë yeruchajij ri rutzeqelbʼëy (Juan 21:16; Efes. 4:7, 8, 11; 1 Ped. 5:1-3). Ye kʼa nkʼatzin nqbʼä kikʼë rchë nqakʼutuj qatoʼik chkë, rma ryeʼ ma xtkitamaj ta achkë nqachʼöbʼ we ma xtqaʼij ta chkë. Tqatzʼetaʼ achkë xuʼij jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Julian: «Rma jun yabʼil, kʼo chë xinyaʼ qa Betel. Rma riʼ, jun wachiʼil xuʼij chwä chë tinkʼtuj ntoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey. Pa naʼäy rïn xinchʼöbʼ chë ma nkʼatzin ta wä chwä. Ye kʼa xinbʼän ri xuʼij ri wachiʼil y kantzij na wä chë kan jun nimaläj utzil xyaʼ qa pa nukʼaslemal». Achiʼel wä ri kaʼiʼ qachʼalal ri xetoʼö Julian, ri utziläj ukʼwäy taq bʼey yojkitoʼ chqä röj rchë njeʼ ruchʼobʼonïk Cristo qkʼë, ntel chë tzij, nqatamaj achkë runaʼoj Jesús chqä nqasmajij ri naʼoj riʼ pa qakʼaslemal (1 Cor. 2:16; 1 Ped. 2:21). Kantzij na wä chë ya riʼ kan jun nimaläj utzil ri nkiyaʼ qa chqë.

6. ¿Achkë xrajoʼ xuʼij Jesús kikʼë ri tzij: «Kixjeʼ chuxeʼ wejqaʼn»?

⁶ Taq Jesús xuʼij: «Kixjeʼ chuxeʼ wejqaʼn», rkʼë jbʼaʼ xrajoʼ xuʼij chë tqanmaj rutzij. Chqä rkʼë jbʼaʼ xrajoʼ xuʼij chë qjeʼ rkʼë chuxeʼ ri rejqaʼn rchë ke riʼ junan nqaʼän ri rusamaj Jehová. Nqʼalajin kʼa chë ri naʼoj ri nuyaʼ qa chqë ya riʼ chë kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqayaʼ ruqʼij Dios.

7. Achiʼel nuʼij chpan Mateo 28:18 kʼa 20, ¿achkë samaj yaʼon qa pa qaqʼaʼ, y achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

⁷ Nqjeʼ chuxeʼ rejqaʼn Jesús taq nqajäch qakʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä taq nqqasäx pa yaʼ. Jesús chkë ronojel winäq nuʼij wä ri tzij riʼ. Ryä xkerukʼül ronojel ri nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij Dios rkʼë ronojel kan (Juan 6:37, 38). Ronojel ri rutzeqelbʼëy Cristo nkinaʼ jun nimaläj spanïk rma nkiʼän ri samaj ruyaʼon qa Jehová pa ruqʼaʼ Jesús. Tjeʼ chwäch qan chë Jesús ronojel mul xtqrtoʼ rkʼë ri samaj riʼ (taskʼij ruwäch Mateo 28:18-20 *).

8, 9. a) ¿Achkë rma ri winäq ri xkiqasaj kiʼ kan jaʼäl xkinaʼ xejeʼ rkʼë Jesús? b) ¿Achkë kʼutunïk ütz yeqaʼän qa chqawäch?

⁸ Ri winäq ri xkiqasaj kiʼ kan jaʼäl wä xkinaʼ xejeʼ rkʼë Jesús (Mat. 19:13, 14; Luc. 7:37, 38). ¿Achkë rma? Rma ryä kan ma junan ta wä runaʼoj kikʼë ri fariseos. Ri ukʼwäy taq bʼey riʼ janina wä nkinaʼ kiʼ chqä ma yekajoʼ ta wä ri winäq (Mat. 12:9-14). Ye kʼa Jesús kan xqasaj riʼ  chqä xerajoʼ konojel. Ri fariseos nkajoʼ wä netamäx kiwäch kimä ri winäq chqä nnimirsäx kiqʼij, ye kʼa Jesús xuʼij chkë ri rutzeqelbʼëy chë ma ütz ta ke riʼ nkiʼän. Pa rukʼexel riʼ, ryä xuʼij chkë chë tkiqasaj kiʼ chqä kekitoʼ ri nkʼaj chik (Mat. 23:2, 6-11). Ri fariseos yekixiʼij wä ri winäq rchë chë nnmäx kitzij (Juan 9:13, 22). Ye kʼa Jesús xkʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq rma xkʼüt ajowabʼäl chkiwäch kikʼë ri rubʼanobʼal chqä ri rutzij.

⁹ Rchë nqatzʼët we qakʼamon apü runaʼoj Jesús, tqakʼtuj qa reʼ chqawäch: «¿Tamatäl nwäch chë rïn jun winäq ri ma qʼaqʼ ta rujolon chqä nuqasaj riʼ? ¿Yenbʼän samaj ri ma kan ta kʼo kiqʼij chkiwäch ri winäq rchë yentoʼ ri nkʼaj chik? ¿Ütz nnaʼoj nbʼän kikʼë ri winäq?».

12-14. ¿Achkë rma nqanaʼ uxlanen taq nqaʼän ri samaj ruyaʼon qa Jesús pa qaqʼaʼ?

¹² ¿Achkë rma nqanaʼ uxlanen taq nqaʼän ri samaj ruyaʼon qa Jesús pa qaqʼaʼ? Tqatzʼetaʼ jojun rma.

¹³ Ye kʼo utziläj ukʼwäy taq bʼey pa qawiʼ. Tapeʼ yë Jehová ri nimaläj ukʼwäy bʼey, ma itzel ta runaʼoj qkʼë. Ryä janina nuloqʼoqʼej ri samaj nqaʼän (Heb. 6:10). Chqä nuyaʼ qachqʼaʼ rchë nqaʼän ri samaj ruyaʼon qa pa qaqʼaʼ (2 Cor. 4:7; Gál. 6:5, nota). Jesucristo, ri nimaläj Qʼatöy Tzij, nuyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch chrij ri achkë qanaʼoj kʼo chë nqaʼän kikʼë ri nkʼaj chik (Juan 13:15). Y ri ukʼwäy taq bʼey pa taq congregaciones nkitäj kiqʼij rchë nkikʼän kinaʼoj chrij Jesús, ri «nimaläj yuqʼunel» (Heb. 13:20; 1 Ped. 5:2). Ryeʼ nkitäj kiqʼij rchë nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx, rchë yojkitjoj rkʼë ajowabʼäl y ma nkixiʼij ta kiʼ taq kʼo chë yojkichajij.

¹⁴ Ye kʼo utziläj taq qachiʼil. Ri ajowabʼäl chqä ri kiʼkʼuxlal nkinaʼ ri rusamajelaʼ Jehová majun achoq rkʼë njunmatäj wä. Qchʼobʼon chrij reʼ: röj nqsamäj kikʼë winäq ri nkismajij ri nqä chwäch Dios, ye kʼa ma nkinaʼ ta chë kʼo más kiqʼij chkiwäch ri nkʼaj chik. Tapeʼ kan kʼïy samaj yekowin nkiʼän, ryeʼ ma nkinaʼ ta kiʼ xa rma riʼ, chqä nqʼax chkiwäch chë ri nkʼaj chik kʼo más kiqʼij chkiwäch ryeʼ. Y ma nkiʼij ta chë xa xuʼ yoj kichiʼil pa samaj, ryeʼ kan kichʼalal yojkitzʼët. Kan janina yojkajoʼ, y rma riʼ, ma nkipoqonaj ta nkiyaʼ kikʼaslemal pa qawiʼ we nkʼatzin.

15. ¿Achkë kʼo chë nqanaʼ chrij ri samaj yaʼon qa pa qaqʼaʼ?

¹⁵ Najin nqaʼän jun samaj ri janina ruqʼij. Nqakʼüt chkiwäch ri winäq chrij Jehová chqä nqaʼij chkë chë kʼïy naʼoj xa ruyon tzʼukün taq tzij ye rubʼanon pä Satanás (Juan 8:44). Kikʼë ri tzʼukün taq tzij riʼ, ryä nuʼän chë ri winäq nkinaʼ chë achiʼel ta majun ntoʼö kichë.  Jun tzʼetbʼäl. Ryä nrajoʼ chë röj nqanmaj chë Jehová ma nuküy ta qamak chqä chë ma taqäl ta chqij chë nqrajoʼ. Ye kʼa ri naʼoj riʼ xa jun mamaʼ tzʼukün tzij ri nuʼän chë ri winäq yebʼison. Taq nqjelun rkʼë Cristo, nkuytäj qamak. Y kantzij na wä chë Jehová janina nqrajoʼ (Rom. 8:32, 38, 39). Kan janina kiʼkʼuxlal nqanaʼ rma yeqatoʼ ri winäq rchë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Jehová chqä rma nqatzʼët chë ri nkitamaj chpan le Biblia, kan yerutoʼ pa kikʼaslemal.

16. ¿Achkë rma ri rejqaʼn Jesús ma junan ta kikʼë ri nkʼaj chik ejqaʼn?

¹⁶ Ri rejqaʼn Jesús ma junan ta kikʼë ri nkʼaj chik ejqaʼn. Jun tzʼetbʼäl. Kʼïy chqë röj, taq nqtzolin pä pa qasamaj, yoj kosnäq chqä nqanaʼ chë ma kan ta kiʼ qakʼuʼx. Ye kʼa ri samaj ruyaʼon qa Jehová y Jesús pa qaqʼaʼ kan nuyaʼ kiʼkʼuxlal chqë. Rma riʼ, taq nqatäj qaqʼij rchë nqbʼä pa qamoloj tapeʼ yoj kosnäq, nuʼän chqë chë taq nqtzolin chqachoch nqanaʼ chë más kʼuqül qakʼuʼx chqä más qachqʼaʼ. Ke riʼ chqä nbʼanatäj taq nq-el chutzjoxik le Biblia o taq nqatjoj qiʼ chrij ri Ruchʼaʼäl Dios. Taq nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän riʼ, nqanaʼ uxlanen chqä achiʼel ta npë más qachqʼaʼ.

17. ¿Achkë kʼo chë nqʼax chqawäch, chqä achkë kʼo chë ütz ütz nqachʼöbʼ?

¹⁷ Kʼo chë nqʼax chqawäch chë jontir röj xa nkʼis qachqʼaʼ. Rma riʼ kʼo chë ütz ütz nqachʼöbʼ akuchï más ütz xtqaksaj wä. Jun tzʼetbʼäl. Rkʼë jbʼaʼ nqakʼïs qachqʼaʼ chukanoxik ri bʼeyomäl. Tqatzʼetaʼ achkë xuʼij Jesús che rä jun kʼajol ri kan kʼïy rubʼeyomal. Ri kʼajol riʼ xkʼutuj che rä Jesús achkë kʼo chë nuʼän rchë nrïl ri kʼaslemal ri ma nkʼis ta. Ri kʼajol riʼ kan nusmajij wä ri Rupixaʼ Moisés chqä rkʼë jbʼaʼ kan ütz wä runaʼoj, rma ri Evangelio rchë Marcos nuʼij chë Jesús xnaʼ ajowabʼäl chrij. Rma riʼ Jesús xuʼij che rä: «Jät, takʼayij ronojel ri kʼo awkʼë, [...] y katok nutzeqelbʼëy». Ri kʼajol riʼ xrajoʼ wä xok jun rutzeqelbʼëy Jesús, ye kʼa ma xkowin ta xyaʼ qa rubʼeyomal (Mar. 10:17-22; Mat. 6:24). Riʼ xuʼän chë ma xkʼän ta ri rejqaʼn Jesús. ¿Achkë ta komä xqaʼän röj?

18. ¿Achkë kʼo chë chaq taqïl nqaʼän, y achkë rma?

¹⁸ Ütz chë chaq taqïl nqatzʼët achkë najin nqayaʼ más ruqʼij pa qakʼaslemal. ¿Achkë rma? Rchë ke riʼ kan pa rubʼeyal xtqaksaj ri qachqʼaʼ. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë Mark. Ryä nuʼij: «Kan kʼïy junaʼ xinnaʼ rïn chë nukʼwan wä jun kʼaslemal ri ma kan ta achkë rubʼanik. Ye kʼa, tapeʼ rïn precursor wä, ronojel mul xa yë wä ri päq kʼo pa nujolon chqä ri achkë rubʼanik njeʼ más nbʼeyomal. Nkʼutuj wä qa chi nwäch achkë rma kʼayewal wä rubʼanon nukʼaslemal. Ya riʼ taq xintzʼët chë xa yë ri nwajoʼ rïn ri najin wä nyaʼ pa naʼäy y ma yë ta Jehová». Rchë chë xuʼän más pa rusamaj Jehová, Mark kʼo chë xjäl ruchʼobʼonïk chqä ri rubʼanik kʼaslemal rukʼwan. Ryä nuʼij: «Kʼo mul, nchʼujirsaj na bʼaʼ wiʼ. Ye kʼa, rkʼë rutoʼik Jehová chqä Jesús, nyaʼon wan chrij ri rusamaj Dios».

19. ¿Achkë rma janina rejqalen njeʼ pa qajolon chë pa ruqʼaʼ Jehová yoj kʼo wä?

¹⁹ Ronojel mul xtqanaʼ uxlanen chuxeʼ rejqaʼn Jesús we xkejeʼ re oxiʼ naʼoj reʼ pa qajolon. Naʼäy, pa ruqʼaʼ Jehová yoj kʼo wä. Ri samaj ri najin nqaʼän rchë Jehová y ma qchë ta röj. Rma riʼ, kʼo chë nqasmajij achiʼel wä nrajoʼ ryä. Ryä ri Qajaw y röj xa yoj rusamajelaʼ (Luc. 17:10). Qchʼobʼon chrij reʼ: taq jun achij wakx nbʼä akuchï nrajoʼ wä ryä y ma nbʼä ta akuchï nrajoʼ wä ri rajaw, ri achij wakx riʼ, tapeʼ janina ruchqʼaʼ, xa xtkos chqä xa xtsök riʼ chuxeʼ ri ejqaʼn yaʼon pa ruwiʼ. Röj chqä xa qayonïl xtqatzʼlaʼ qiʼ we xa xtqaʼän ri rusamaj Jehová achiʼel wä nqä chqawäch röj y ma achiʼel ta nrajoʼ ryä. Ye kʼa, we nqayaʼ qʼij chë yë Jehová nukʼwan qabʼey, majun achkë xtkowin xtqqʼatö chubʼanik ri rusamaj.  Ma tqamestaj chë majun nqʼatö Jehová rchë nuʼän ri ruraybʼal (Rom. 8:31; 1 Juan 4:4).

20. ¿Achkë kʼo ta chë nbʼanö chqë chë nqakʼwaj rejqaʼn Jesús?

²⁰ Rukaʼn, rkʼë ronojel qan tqayaʼ ruqʼij Jehová. Pa naʼäy siglo, xejeʼ winäq ri xkiyaʼ ruqʼij Dios xa rma kʼo xkajoʼ xyaʼöx chkë. Ye kʼa riʼ xa xuʼän chkë chë ma xkinaʼ ta chik kiʼkʼuxlal chqä xuʼän chkë chë xkiyaʼ qa rukʼwaxik ri rejqaʼn Jesús (Juan 6:25-27, 51, 60, 66; Filip. 3:18, 19). Ye kʼa xejeʼ chqä winäq ri xkiyaʼ ruqʼij Dios rma xkajoʼ Jehová chqä xekajoʼ ri winäq. Ri winäq riʼ xechaʼöx rchë xebʼä chkaj chqä kan rkʼë kiʼkʼuxlal xkikʼwaj wä ri rejqaʼn Jesús kʼa taq xekäm. Röj chqä xtqanaʼ kiʼkʼuxlal we rma nqajoʼ Jehová, xtqakʼwaj rejqaʼn Jesús.

21. Achiʼel nuʼij Mateo 6:31 kʼa 33, ¿achkë ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë xtuʼän Jehová?

²¹ Rox, tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová ma xtqryaʼ ta qa. Röj, ri rusamajelaʼ Dios, qayaʼon qan chubʼanik rusamaj Jehová tapeʼ kʼo mul yeqaqʼaxaj kʼayewal. Jesús chqä xuʼij chë xkeyaʼöx kʼayewal pa qawiʼ xa rma nqayaʼ ruqʼij Dios. Ye kʼa ütz tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xtyaʼ qachqʼaʼ rchë xtqqʼax chwäch xa bʼa achkë kʼayewal. We más xkeqaköchʼ ri kʼayewal, más xtkowïr ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx (Sant. 1:2-4). Chqä ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xtyaʼ ronojel ri nkʼatzin chqë, chë Jesús xtkʼwaj qabʼey chqä chë ri qachʼalal xtkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (taskʼij ruwäch Mateo 6:31-33; Juan 10:14; 1 Tes. 5:11). Kantzij na wä chë kʼo ronojel ri nkʼatzin qkʼë rchë nqqʼax chwäch xa bʼa achkë kʼayewal.

22. ¿Achkë rma ütz nqanaʼ kiʼkʼuxlal?

²² Ri ixöq ri xkʼachojsäx rma Jesús xnaʼ uxlanen ri qʼij riʼ. Ye kʼa, rchë chë ri uxlanen riʼ ma xkʼis ta rkʼë, ryä kʼo ta chë xok jun rutzeqelbʼëy Jesús. ¿Achkë komä xuʼän? We xchaʼ xkʼwaj ri rejqaʼn Jesús, kantzij na wä chë xyaʼöx jun nimaläj utzil pa ruwiʼ: xchaʼöx rchë xbʼä chkaj. Xa bʼa achkë na kʼa ri kʼo chë xyaʼ qa rchë xtzeqelbʼej Jesús, ronojel riʼ kan ma xjunmatäj ta rkʼë ri nimaläj utzil ri xyaʼöx pa ruwiʼ. Xa bʼa akuchï na kʼa xtyaʼöx wä ri qakʼaslemal röj, chkaj o chwäch le Ruwachʼulew, tqanaʼ kiʼkʼuxlal rma xqanmaj rutzij Jesús taq xuʼij: «Kixampä wkʼë».