TJONÏK 34
¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chwäch Jehová chë nqajoʼ?
¿Nanaʼ rït chë más naqaj yït kʼo che rä Dios rma najin natjoj awiʼ chrij le Biblia? ¿Nawajoʼ rït chë más junan nuʼän awäch rkʼë? We ke riʼ, ma tmestäj ta chawä chë, we Jehová nutzʼët chë ronojel qʼij más nawajoʼ ryä, ryä chqä más xkatrajoʼ rït chqä xkaturchajij. ¿Achkë rubʼanik nakʼüt rït chwäch Jehová chë nawajoʼ?
1. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chwäch Jehová chë nqajoʼ?
Röj nqakʼüt chwäch ryä chë nqajoʼ taq nqanmaj rutzij (taskʼij ruwäch 1 Juan 5:3). Ye kʼa Jehová ma nuʼij ta che rä jun winäq chë kʼo chë nunmaj rutzij, pa rukʼexel riʼ, ryä nuyaʼ qʼij chqë rchë röj nqchaʼö we xtqaʼän riʼ o manä. ¿Achkë rma? Rma Jehová nrajoʼ chë kan rkʼë ronojel qan nqanmaj wä rutzij (Romanos 6:17). Reʼ ntel chë tzij chë ryä nrajoʼ chë rït nanmaj rutzij rma kowan nawajoʼ y ma xa xuʼ ta rma ryä nbʼin chawä chë tabʼanaʼ riʼ. Ri peraj 3 chqä 4 rchë re libro reʼ xtkʼüt chawäch kaʼiʼ rubʼanik rchë xtakʼüt chwäch Jehová chë nawajoʼ: taq naʼän ri nqä chwäch ryä chqä naqʼïl awiʼ chwäch ri ma nqä ta chwäch.
2. ¿Achkë rma kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqakʼüt chwäch Jehová chë nqajoʼ?
«Kan kʼïy kʼayewal nuqʼaxaj jun winäq ri chöj rukʼaslemal» (Salmo 34:19). Jontir kʼo chë nqatäj qaqʼij rkʼë ri mak qakʼwan. Y ma xa xuʼ ta riʼ, rkʼë jbʼaʼ najin nqatäj poqän rma majun ta qarajil, rma jun itzelal ri xbʼan chqë o rma xa bʼa achkë chik jun kʼayewal. Taq röj nqqʼax chpan jun kʼayewal, rkʼë jbʼaʼ kan kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän ri nrajoʼ Jehová. Nbʼanatäj riʼ rma más chaq bʼaʼ nuʼän chqawäch nqaʼän ri ma ütz ta. Ye kʼa taq rït natäj aqʼij rchë naʼän ri nrajoʼ Jehová, najin nakʼüt chwäch chë más nawajoʼ ryä chwäch xa bʼa achkë chik jun. Chqä, nakʼüt chwäch chë majun bʼëy nawajoʼ ta nayaʼ qa ryä. Y ryä chqä kan majun bʼëy xkaturyaʼ ta qa rït (taskʼij ruwäch Salmo 4:3).
TQATAMAJ MÁS CHRIJ RE NAʼOJ REʼ
Tqatzʼetaʼ achkë rma chwäch Jehová kan kʼo ruqʼij nqanmaj rutzij chqä achkë xtqtoʼö rchë majun bʼëy xtqayaʼ ta qa ryä.
3. Satanás kʼo jun nuqʼabʼaj chawij
Ri wuj Job nuʼij chë Satanás kʼo jun xqʼabʼaj chrij Job. Ye kʼa ma xa xuʼ ta chrij ryä, xa kan chkij chqä jontir ri winäq ri nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij Jehová. Tiskʼij ruwäch Job 1:1 chqä 1:6-2:10, y kixtzjon chrij reʼ:
-
Chwäch Satanás, ¿achkë rma Job kan nunmaj wä rutzij Jehová? (Titzʼetaʼ ri nuʼij Job 1:9-11).
-
¿Achkë nuqʼabʼaj Satanás chqij jontir röj? (Titzʼetaʼ ri nuʼij Job 2:4).
Tiskʼij ruwäch Job 27:5b y kixtzjon chrij reʼ:
-
¿Achkë rubʼanik xkʼüt Job chë kantzij xrajoʼ Jehová?
Job xkʼüt chë nrajoʼ Jehová taq xnmaj rutzij.
Taq nqanmaj rutzij Jehová, röj nqakʼüt chwäch chë nqajoʼ.
4. Tabʼanaʼ chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän
Tiskʼij ruwäch Proverbios 27:11 y kixtzjon chrij reʼ:
-
¿Achkë nunaʼ Jehová taq rït nanmaj rutzij chqä kan yë ri ütz nachaʼ naʼän? ¿Achkë rma?
5. Rït yakowin majun bʼëy nayaʼ qa Jehová
Rma röj nqajoʼ Jehová ya riʼ nbʼanö chë nqajoʼ nqatzjoj chkë ri nkʼaj chik chrij ryä. Y rma ma nqajoʼ ta nqaqʼäj rutzij, nqaʼän riʼ tapeʼ kʼo mul kan kʼayewal nuʼän chqawäch. Titzʼetaʼ ri VIDEO y kixtzjon chrij reʼ:
-
¿Kʼayewal nuʼän chawäch rït natzjoj chrij Jehová chkë ri nkʼaj chik?
-
Achiʼel xqatzʼët qa chpan ri video, ¿achkë xuʼän Grayson rchë ma xxiʼij ta chik riʼ xtzjoj ri nunmaj?
Ma kʼayewal ta xtuʼän chqawäch xtqanmaj rutzij Jehová we nqajoʼ ri nrajoʼ ryä chqä nqatzelaj ri itzel nutzʼët ryä. Tiskʼij ruwäch Salmo 97:10 y kixtzjon chrij reʼ:
-
Rkʼë jontir ri ataman pä chik, ¿achkë atzʼeton rït chë yeqä chwäch Jehová y achkë kan itzel yerutzʼët?
-
¿Achkë ütz naʼän rït rchë nawajoʼ ri ütz y natzelaj ri ma ütz ta?
6. Ri nqanmaj rutzij Jehová kʼo utzil nukʼäm pä pa qawiʼ
Ri nqanmaj rutzij Jehová ya riʼ ri más ütz. Tiskʼij ruwäch Isaías 48:17, 18 y kixtzjon chrij reʼ:
-
¿Naʼij rït chë Jehová kan retaman achkë riʼ ri más ütz chqë? ¿Achkë rma naʼij riʼ?
-
¿Achkë rubʼanik yaturtoʼon pä ri natjoj awiʼ chrij le Biblia chqä natamaj ruwäch Jehová?
JOJUN WINÄQ NKIʼIJ REʼ: «Dios xa junan nuyaʼ chwäch we ütz o ma ütz ta nbʼän pa nkʼaslemal».
-
¿Achkë texto ütz naksaj rït rchë nakʼüt chë ri qabʼanobʼal nkiʼän chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän o xa nbʼison?
RI XQATAMAJ QA
Rït nakʼüt chë nawajoʼ Jehová taq nanmaj rutzij chqä ma nayaʼ ta qa ryä tapeʼ najin naqʼaxaj kʼayewal.
Tqakamluj ri xqatzʼët qa
-
¿Achkë natamaj qa rït chrij Job?
-
¿Achkë rubʼanik xtakʼüt rït chë nawajoʼ Jehová?
-
¿Achkë xkatoʼö rchë ma xtayaʼ ta qa Jehová?
RCHË NATAMAJ MÁS
Tatamaj achkë ütz naʼän rchë ma nayaʼ ta qa Jehová chqä nanmaj rutzij rutinamit.
«Ri ma yaturyaʼ ta qa rït, rït chqä ma nayaʼ ta qa ryä» (16:49)
Tatamaj más chrij ri xqʼabʼaj Satanás chqij.
«Job ma nuqʼäj ta rutzij Dios» (La Biblia y su mensaje, peraj 6)
Tatzʼetaʼ chë ri akʼalaʼ chqä kan yekowin nkikʼüt chë nkajoʼ Jehová.
¿Achkë ütz nkiʼän ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ rchë nkinmaj rutzij Dios tapeʼ yenaq kimä kichiʼil?
Ma tayaʼ ta qʼij chë ri nkʼaj chik yesmajin akʼaslemal (4:00)
Rkʼë jbʼaʼ nawajoʼ natzʼët chqä reʼ
RI KʼUTUNÏK RI NBʼAN CHKIJ RI TESTIGOS DE JEHOVÁ
¿Achkë rubʼanik yekitjoj ri winäq chrij le Biblia ri testigos de Jehová?
Rkʼë ri tjonïk nkiyaʼ ri testigos de Jehová, rït ütz naksaj xa bʼa achkë Biblia nawajoʼ. Chqä ütz naʼän invitar jontir a-familia o xa bʼa achkë awachiʼil.
