Tachʼobʼoʼ rij jun teʼej ri najin nuchʼajchʼobʼej äl ti ral rchë nbʼä pan escuela. Ryä nutzʼët we xatin yän, chqä we ütz o chʼajchʼöj rutzyaq ruksan äl. Ya riʼ nutoʼ ri akʼal rchë ma kan ta nyawäj chqä nukʼüt chkiwäch ri nkʼaj chik chë kowan najowäx kimä ruteʼ rutataʼ. Jehová, ri Qatataʼ ri kowan nqrajoʼ, ryä chqä nrajoʼ chë röj nqachʼajchʼobʼej qiʼ chqä nqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal chwäch. Riʼ nukʼäm pä utzil pa qawiʼ röj chqä nuʼän chë nyaʼöx ruqʼij Jehová.

1. ¿Achkë ntel chë tzij nqachʼajchʼobʼej qiʼ?

Jehová nuʼij chqë: «Kʼo chë yixok loqʼoläj» (1 Pedro 1:16). Rchë nq-ok loqʼoläj, kʼo chë nqachʼajchʼobʼej qiʼ chqä nqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal. Röj nqakʼüt chë nqachʼajchʼobʼej qiʼ taq nqatin, nqachʼäj qatzyaq, nqajosqʼij rupan qachoch, qachʼichʼ y nqayaʼ jontir pa kikʼojlibʼäl. Chqä, nqtoʼon chujosqʼixik ri Salón del Reino. We röj nqachʼajchʼobʼej qiʼ, rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xtbʼanö chë ri nkʼaj chik xtkiyaʼ ruqʼij Jehová (2 Corintios 6:3, 4).

2. ¿Achkë kʼo chë ma nqaʼän ta rchë nq-ok chʼajchʼöj chwäch Dios?

Le Biblia nuʼij reʼ chqë: «Tqachʼajchʼobʼej qiʼ che rä jontir ri nutzʼilbʼisaj ri qachʼakul chqä ri qan» (2 Corintios 7:1). Rma riʼ nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë ma nqatzʼilbʼisaj ta qachʼakul o ri qachʼobʼonik. Y rma nqajoʼ chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë rma ri yeqaquʼ, röj nqatäj qaqʼij rchë ma yepë ta tzʼil taq chʼobʼonïk pa qajolon (Salmo 104:34). Chqä, nqakanuj rubʼanik rchë kan chʼajchʼöj ronojel ri yeqaʼij (taskʼij ruwäch Colosenses 3:8).

¿Achkë más ntzʼilbʼisan ri qachʼakul o ri qakʼaslemal? Rchë ma nqatzʼilbʼisaj ta ri qachʼakul ma qskʼan ta, ma tqakachʼij ta ruxaq coca, ma tqʼax ta ruwiʼ aqʼon yeqatäj ri ma bʼin ta chqë chqä ma tqatäj ta drogas. We nqachajij qiʼ chwäch jontir riʼ, ma kan ta xtqyawäj chqä xtqakʼüt chë nqaloqʼoqʼej ri kʼaslemal. Chqä, rchë nqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë ma yeqaʼän ta tzʼil taq bʼanobʼäl, achiʼel ri nachäp qa achʼakul o natzʼët pornografía (Salmo 119:37; Efesios 5:5). Rkʼë jbʼaʼ kan kʼayewal nuʼän chqawäch yeqayaʼ qa reʼ bʼanobʼäl reʼ, ye kʼa Jehová nrajoʼ nqrtoʼ pä (taskʼij ruwäch Isaías 41:13).

 TQATAMAJ MÁS CHRIJ RE NAʼOJ REʼ

3. Ri nqachʼajchʼobʼej qiʼ nuyaʼ ruqʼij Jehová

Taq nqaskʼij ri pixaʼ xyaʼ Jehová chkë ri israelitas ojer, nqʼax chqawäch chë chwäch ryä kan kowan ruqʼij nqachʼajchʼobʼej qiʼ. Tiskʼij ruwäch Éxodo 19:10 chqä 30:17-19, y kixtzjon chrij reʼ:

• ¿Achkë nkikʼüt re textos reʼ chrij ri rubʼanik nutzʼët Jehová ri nqachʼajchʼobʼej qiʼ?

• ¿Achkë ütz nqaʼän rchë ronojel mul chʼajchʼöj qij nqjeʼ?

Ri nqachʼajchʼobʼej qiʼ rukʼwan tiempo chqä samaj, ye kʼa nqkowin nqaʼän riʼ tapeʼ xa bʼaʼ akuchï na kʼo wä qachoch chqä we kʼo qarajil o manä. Titzʼetaʼ ri VIDEO y kixtzjon chrij reʼ:

• We ri winäq ri nqatzjoj le Biblia chkë nkitzʼët chë röj nqachʼajchʼobʼej jontir ri kʼo qkʼë, ¿ntoʼon komä ya riʼ rchë ryeʼ xtkajoʼ xtkiyaʼ ruqʼij Jehová? ¿Achkë rma?

4. Tayaʼ qa ri bʼanobʼäl ri ma ye ütz ta

We rït yaskʼan, nqʼax ruwiʼ aqʼon natäj ri ma bʼin ta chawä o natäj drogas, rkʼë jbʼaʼ ataman chë kan kʼayewal nayaʼ qa ri vicio riʼ. Jun ri xkatoʼö ya riʼ yachʼobʼon chrij achkë rubʼanik najin njalatäj akʼaslemal rma ya riʼ. Tiskʼij ruwäch Mateo 22:37-39, y kixtzjon chrij achkë rma taq jun winäq nskʼan o nqʼax ruwiʼ aqʼon nutäj ri ma bʼin ta che rä, xa xttzʼlaʼ...

• ... ri rachbʼilanïk rkʼë Jehová.

• ... ri ru-familia chqä ri nkʼaj chik.

Kachʼobʼon chrij achkë ütz naʼän rchë nayaʼ qa jun vicio. a Titzʼetaʼ ri VIDEO.

Tiskʼij ruwäch Filipenses 4:13 y kixtzjon chrij reʼ:

• ¿Naʼij rït chë we jun winäq nchʼö rkʼë Dios, nuskʼij ruwäch ru-Biblia chqä nbʼä pa qamoloj ya riʼ xttoʼö rchë xtyaʼ qa jun vicio? ¿Achkë rma naʼij riʼ?

 5. Tatjaʼ aqʼij chkiwäch ri tzʼil taq bʼanobʼäl chqä chʼobʼonïk

Tiskʼij ruwäch Colosenses 3:5 y kixtzjon chrij reʼ:

• ¿Achkë rma qataman chë ri natzʼët pornografía, natäq äl tzʼil taq achbʼäl pa mensajes, o nachäp qa achʼakul kan ye tzʼil taq bʼanobʼäl chwäch Jehová?

• ¿Naʼij rït chë Jehová najin nqʼax ruwiʼ ri nukʼutuj chqë taq nuʼij chqë chë tqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal? ¿Achkë rma?

Tatzʼetaʼ achkë ütz naʼän rchë ma yepë ta tzʼil taq chʼobʼonïk pan ajolon. Titzʼetaʼ ri VIDEO.

Jesús xksaj jun tzʼetbʼäl rchë xkʼüt chqawäch chë kʼo chë nqayaʼ chwäch qan nqaʼän jontir ri nkʼatzin rchë nqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal chwäch Dios. Tiskʼij ruwäch Mateo 5:29, 30 y kixtzjon chrij reʼ:

• Jesús ma xrajoʼ ta xuʼij chë nkʼatzin nqasök qiʼ, ri xrajoʼ xuʼij ya riʼ chë nkʼatzin nqatzʼët achkë kʼo chë nqaʼän. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë ma yepë ta tzʼil taq chʼobʼonïk pa qajolon? b

We rït najin chik natäj aqʼij rchë ma yepë ta tzʼil taq chʼobʼonïk pan ajolon, tayaʼ chwäch awan chë Jehová kan nuloqʼoqʼej ri najin naʼän. Tiskʼij ruwäch Salmo 103:13, 14 y kixtzjon chrij reʼ:

• We rït najin natäj aqʼij rchë nayaʼ qa jun tzʼil bʼanobʼäl, ¿naʼij rït chë re textos reʼ yatkitoʼ rchë natäj más aqʼij rchë nayaʼ qa ri bʼanobʼäl riʼ? ¿Achkë rma?

 RI XQATAMAJ QA

Röj nqaʼän chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq nqachʼajchʼobʼej qiʼ, taq nqesaj äl tzʼil taq chʼobʼonïk pa qajolon chqä taq ma yeqaʼän ta bʼanobʼäl ri ma ye chʼajchʼöj ta chwäch Dios.

Tqakamluj ri xqatzʼët qa

• ¿Achkë rma kan kowan ruqʼij nqakʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal chwäch Dios?

• ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqachʼajchʼobʼej qiʼ?

• ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë Dios kan chʼajchʼöj nutzʼët ri yeqaʼän chqä ri yeqaquʼ?