Ifa Ussun Sipwe Arap Ngeni Ewe “Mi Auseling Iotek”

“Pun en ka aüselinga iotek. Aramas meinisin repwe feito reöm.”​—KÖLFEL 65:2.

1. Met a asokkofesenni aramas seni mönümanau meinisin woon fönüfan, me sokkofesennir a atufichiir ar repwe met?

 ARAMAS chök me lein ekkewe mönümanau meinisin woon fönüfan, ra tongeni fel ngeni ewe Chon Föratä. Aramas chök ra tongeni mirititi ar osupwang lon pekin ngün me pwal meefi ewe lamoten ar repwe pwäkini ei osupwang. Ach föri ena a suuk ngenikich ewe tufichin chiechi ngeni Semach we lon läng.

2. Ifa ussun tipis a äingaüalo än aramas chiechiöch me Kot?

² Aramas ra tufichin arap ngeni Kot seni chök ewe fansoun Kot a föriretä. Atam me If ra unusöch me le poputään. Ina popun mecheresin ar arap ngeni Kot a ussun chök mecheresin än emön semirit arap ngeni seman. Nge lupwen ra tipis, a pöüt seniir ei feiöch. Lupwen Atam me If ra älleäsolapa Kot, a pwal talo ar chiechiöch ngeni i. (Keneses 3:8-13, 17-24) Sap minne mwirimwirin Atam kewe rese tongeni pworausfengen me Kot. Jiowa a chüen chök mochen ar repwe arap ngeni i ika repwe apwönüetä alon ekkoch allük. Ikkefa ekkena allük?

Met Kot A Kütta Seniir Mi Mochen Arap Ngeni

3. Ifa ussun aramas rese unusöch ra tongeni arap ngeni Kot me pworausen iö a pwäralo ussun ei mettoch?

³ Sipwe küna met Kot a kütta seni aramas mi mochen arap ngeni i seni pworausen nöün Atam kewe rüüemön ät. Kein me Epel ra sotun arap ngeni Kot ren ar asor ngeni i. Kot a etiwa än Epel asor, nge ese efich än Kein asor. (Keneses 4:3-5) Met popun? A mak lon Ipru 11:4: “Ren än Epel lükü, a eäni ngeni Kot eu asor mi mürina seni än Kain asor. Ren an lükü Kot a alletätä pwe i eman chon pwüng.” A ffat pwe lükü a lamot ika emön a mochen arap ngeni Kot. Sia pwal küna eü mettoch Kot a kütta senikich seni met a ereni Kein: “Ifa usun, are ka föri mine a pwüng, üsap etiwa om asor?” Pwüngün pwe Kot epwe fen etiwa än Kein asor ika a siwili lapalapan me föri minne mi pwüng. Nge, Kein a fen ü ngeni än Kot ffön, a nielo pwiin we Epel, me a pwal nomofetäl me süsüfeil woon fönüfan. (Keneses 4:7-12) Iwe, seni loom loom, sia küna ewe lamoten ach sipwe arap ngeni Kot ren lükü me föfföri minne mi mürinnö.

4. Met sipwe chechchemeni ussun lupwen sia iotek ngeni Kot?

⁴ Ach mirititi pwe kich chon tipis a lamot ika sia mochen arap ngeni Kot. Aramas meinisin chon tipis, iwe, tipis ina ewe a eppeti ach akkarap ngeni Kot. Iei alon ewe soufos Jeremaia ussun Israel: “Äm aia tipis . . . Om lingeringer a usun chök eu kuchu mi malül pwe äm iotek esap toruk.” (Kölün Kechü 3:42, 44) Nge, lon unusen uruwoon aramas, Kot a aüselinga iotekin chokkewe mi mochen arap ngeni lon lükü, ren letip mi mürinnö, me älleäsochis ngeni an kewe allük. (Kölfel 119:145) Io ekkeei aramas me met sipwe käeö seni ar kewe iotek?

5, 6. Met sipwe käeo seni lapalapen än Eperiam arap ngeni Kot?

⁵ Emön me leir itan Eperiam. Lupwen Eperiam a mochen arap ngeni Jiowa, Kot a  etiwa i. A kör ngeni Eperiam, “chiechiei.” (Aisea 41:8) Met sipwe käeö seni lapalapen än Eperiam arap ngeni Kot? Ei mwän mi tuppwöl a eisini Jiowa ussun mwirimwirin we: ‘Met ka tongeni ngeniei, nge esap wor nei?’ (Keneses 15:2, 3; 17:18) Lon pwal eü fansoun, a kapas ussun an lolileniesini ussun iö kewe repwe küna manau lupwen Kot epwe apwüngü ekkewe mi ngaü lon Sotom me Komora. (Keneses 18:23-33) Eperiam a pwal iotek fän äsengesin aramas. (Keneses 20:7, 17) Fän ekkoch, ussun chök ren met Epel a föri, Eperiam a arap ngeni Kot ren an eäni asor ngeni Jiowa.​—Keneses 22:9-14.

⁶ Lon ekkeei fansoun meinisin, Eperiam ese pireir le kapas ngeni Jiowa. Iwe nge, inaamwo ika Eperiam a tufichin kapas ngeni Kot nge, a chüen chechchemeni pwe i mi fokkun tekison seni Kot. Älleäni mwo an kewe kapas mi suföl mi mak lon Keneses 18:27: “Kose mochen kopwe amusala ai kapaspat ngonuk, ai Samol, pun ngang pwül me falang chök.” Mwa met ren öchün lapalapan. Sipwe äppirü Eperiam!

7. Met sokkun mettoch ekkewe mwän mi tuppwöl loom ra ereni Jiowa lon iotek?

⁷ Ekkewe mwän mi tuppwöl loom ra iotek ussun sokkopaten mettoch me Jiowa a aüselinga ar iotek. Än Jekop iotek a ussun chök eü pwon. Mwirin an tingor än Kot älillis, Jekop a pwonei: “Nge seni mettoch meinisin mine kopwe ngeniei üpwe ngonuk eu leengolun.” (Keneses 28:20-22) Iwe, mwen epwele chufengen me pwiin we, Jekop a eäni eü tingor fän iten än Jiowa tümün: “Kose mochen kopwe amanauaei seni lepöün pwii, fokun seni lepöün.” (Keneses 32:9-12) Jop a feito mwen mesen Jiowa fän äsengesin än we famili ren an epwe asor fän iter. Lupwen chienen Jop kewe ülümön ra tipis ren ar fos, Jop a iotek fän äsengesir, iwe, “Ewe Samol mi Lapalap a etiwa än Hiop iotek.” (Hiop 1:5; 42:7-9) Ekkeei pworaus ra älisikich le filatä ekkewe mettoch sia mochen ereni Jiowa lon iotek. Sia pwal küna pwe Jiowa a etiwa iotekin chokkewe mi arap ngeni i lon ewe lapalap mi pwüng.

Fän Allükün Moses

8. Fän ewe Allükün Moses, ifa ussun Jiowa epwe rongorong met a kan aosukosuka nöün kewe aramas?

⁸ Lupwen Jiowa a angasalo ewe mwuun Israel seni fän nemenien Isip, a ngeniir ewe Allükün Moses. Ewe Allük a awewei ewe kokkot mi atufichi aramas ar repwe arap ngeni Kot ren eü mwichen samol fel Kot a filatä. Ekkoch chon Lifai ra eäni ewe wis samol fel fän äsengesin ekkewe aramas. Lupwen och  mettoch mi lamot ngeni ewe mwu a piitä, emön mi tupuni chon Israel meinisin, eli ewe king are emön soufos, epwe iotek ngeni Kot ussun ewe osukosuk. (1 Samuel 8:21, 22; 14:36-41; Jeremaia 42:1-3) Ren chök awewe, atun efinünen ewe imwen fel, King Solomon a arap ngeni Jiowa lon iotek seni lon letipan. Jiowa a pwäralo pwe a etiwa än Solomon iotek ren an amasoua ewe imwen fel ren An ling, iwe, a apasa: “Üpwe mamasa ei imwenfel o aüseling ekewe iotek mi fis lon ei leni.”​—2 Kronika 6:12–7:3, 15.

9. Met Jiowa a kütta seni aramas ika ra mochen arap ngeni i lon ewe imwen fel?

⁹ A kapachelong lon ewe Allük met Jiowa a kütta seni aramas mi mochen arap ngeni i lon ewe imwen fel. Ifa ena? Iteiten lesossor me iteiten pwin, ewe samol fel mi lap epwe asoresini ekkewe maan me epwe pwal keni insens mi pwokkus mwen mesen Jiowa. Mwirin, ekkewe kisin samol fel ra pwal eäni ei wis chilon chök lon ewe Ränin Achäsefäl. Ika ekkewe samol fel resap pwäralo suföl lon wiser iei ussun, Jiowa esap pwapwaiti ar angang.​—Ekistos 30:7, 8; 2 Kronika 13:11.

10, 11. Met a annetatä pwe Jiowa a aüselinga iotekin emön me emön aramas?

¹⁰ Lon Israel loom, aramas ra tongeni arap ngeni Kot ren chök älillisin emön Kot a filatä? Aapw, ewe Paipel a äiti ngenikich pwe Jiowa a aüseling ngeni iotek seni emön me emön aramas. Atun efinünen ewe imwen fel, Solomon a tingorei Jiowa: “Kopwe aüselinga ar iotek. Iwe, are eman chök aramas ika noum aramasen Israel meinisin ra tüngor . . . Mürin kopwe aüselingeer me läng.” (2 Kronika 6:29, 30) Luk a apworausakich pwe lupwen Sekaraia, semen Jon Papatais, a keni insens lon ewe imwen fel, eü mwichen aramas esap ir samol fel, ra “nonom lukun, o ra iotek” ngeni Jiowa. A ussun itä pwe eörenier ar repwe iotek lükün ewe imwen fel lupwen ekkewe samol fel ra keni insens ngeni Jiowa woon ewe roong mi för seni kolt.​—Luk 1:8-10.

¹¹ Ina popun, Jiowa a pwapwaiti iotek seni emön mi tupuni chon Israel meinisin are seni emön a pwisin iotek lupwen a pwüng lapalapen ar arap ngeni i. Sise chüen nonnom fän ewe Allükün Moses, nge sia tongeni käeö ekkoch lesen ussun iotek seni lapalapen an ekkewe chon Israel arap ngeni Kot.

Fän Än Ekkewe Chon Kraist Kokkot

12. Ifa ewe kokkot iei mi atufichi Chon Kraist ar repwe arap ngeni Jiowa?

¹² Sia nonnom fän än Kot kokkot fän iten chon Kraist. Ese chüen wor eü imwen fel ikewe ekkoch samol fel ra tupuni nöün Kot aramas ie. Esor eü imwen fel aramas repwe kul ngeni lupwen ra iotek ngeni Kot. Iwe nge, mei chüen wor än Jiowa kokkot pwe sipwe arap ngeni i fän iten fel. Ifa ena kokkot? Iwe, lon ewe ier 29 C.E., a poputä fel ngeni Kot lon eü imwen fel lon pekin ngün lupwen Kraist a seikitä Samol Fel mi Lap. a Iei eü mineföön  kokkot mi longolong woon än Kraist asor, mi atufichi aramas ar repwe arap ngeni Kot fän iten fel.​—Ipru 9:11, 12.

13. Ifa ussun iotek lon ewe imwen fel lon Jerusalem mi wewe chök me iotek lon ewe imwen fel lon pekin ngün?

¹³ Chommong kinikinin ewe imwen fel lon Jerusalem ra liosuetä ekkewe mettoch mi fiffis lon ewe imwen fel lon pekin ngün, kapachelong ekkewe mettoch mi weneiti iotek. (Ipru 9:1-10) Ren chök awewe, met weween ewe insens mi kek lesossor me lepwin, woon ewe roong lon ewe Leeni Mi Pin lon ewe imwen fel? Me ren ewe puken Pwarata, ewe insens a wewe ngeni “ekkewe iotekin ekkewe aramas mi fel.” (Pwarata 5:8; 8:3, 4) Fän emmwenien Kot, Tafit a makkei: “Ai iotek epwe wewe ngeni pwokkus mwen mesom.” (Kölfel 141:2) Ina popun, lon ewe kokkot fän iten Chon Kraist, ewe insens mi pwokkus a liosuetä ekkewe kapasen mwareiti Jiowa me ekkewe iotek Kot a pwapwa rer.​—1 Tesalonika 3:10.

14, 15. (a) Ifa ussun lapalapen iotekin ekkewe Chon Kraist mi kepit? (b) Ifa ussun lapalapen iotekin ekkewe “ekkoch siip”?

¹⁴ Iö kewe mi tongeni arap ngeni Kot lon ei imwen fel lon pekin ngün? Lon ewe imwen fel loom, ekkewe samol fel me ekkewe chon Lifai ra wisen angang lon kiannin ewe imwenfel mi kukkulong, nge ekkewe samol fel chök ra tongeni tolong lon ewe Leeni mi Pin. Ekkewe Chon Kraist mi kepit mi eäni äpilükülükün manau lon läng ra pwapwaiti eü lapalaper lon pekin ngün mi sokkolo aüchean mi liosutiu ren kiannin ewe imwen fel me kukkulong me ewe Leeni mi Pin. Lapalaper mi sokkolo aüchean a atufichiir le iotek me mwareiti Kot.

¹⁵ Nge epwe ifa ussun ekkewe mi eäni äpilükülükün manau woon fönüfan, ekkewe “ekkoch siip”? (Jon 10:16) Ewe soufos Aisea a apasa pwe aramas seni chommong fönü repwe fel ngeni Jiowa “lon fansoun sopolan.” (Aisea 2:2, 3) A pwal apasa pwe ekkewe “chon ekis” repwe fitipacheiti Jiowa. Iwe, Jiowa a pwäralo an pwapwa le aüselinga ar kewe iotek ren an apasa: “Üpwe . . . apwapwaar lon imwei imwen iotek.” (Aisea 56:6, 7) Sia älleäni pwal ekkoch pworaus mi titchik lon Pwarata 7:9-15 ussun “eu mwich mi fakkun lapalap.  . . seni ekkewe mu meinisin” mi fel me iotek ngeni Kot “le ran me le pwin” lon ewe kiannin lükün ewe imwen fel lon pekin ngün. Sia kinamwelo lupwen sia silei pwe Kot epwe aüselinga iotekin nöün kewe chon angang meinisin!

Kot A Aüselinga Met Sokkun Iotek?

16. Met sipwe käeö seni iotekin ekkewe Chon Kraist loom?

¹⁶ Ekkewe Chon Kraist loom ra aücheani iotek. Met ra iotek ussun? Ekkewe elter Chon Kraist ra tingor än Kot we älillis lupwen ra filatä ekkewe mwän mi eäni wiser lon ewe mwichefel. (Fofor 1:24, 25; 6:5, 6) Epafros a iotek fän äsengesin chienan kewe chon lükü. (Kolose 4:12) Chon ewe mwichefel lon Jerusalem ra iotek fän iten Piter lupwen a kalapus. (Fofor 12:5) Ekkewe chon  Kraist loom ra tingorei Kot pwe epwe ngeniir pwora lupwen aramas ra ü ngeniir. Ra apasa: “Samol, kopwe chok nennengeni ar kewe kapasen eriani, o kopwe pwal mut ngeni noum keei chon angang pwe repwe fakkun pworacho le apasata om kapas.” (Fofor 4:23-30) Jemes a pesei ekkewe Chon Kraist ar repwe iotek pwe Kot epwe ngeniir pwora lupwen a toriir sossot. (Jemes 1:5) Ka pwal iotek ngeni Jiowa ussun ekkeei mettoch?

17. Jiowa a aüselinga iotekin menni aramas?

¹⁷ Kot ese aüselinga iotek meinisin. Iwe, ifa ussun sia tongeni lükülük pwe Kot a aüselinga ach kewe iotek? Kot a aüseling ngeni iotekin ekkewe aramasen loom mi tuppwöl lupwen ra arap ngeni ren letiper mi enlet me pwüng. Ar lükü mi fiti föfför mürinnö. Sia lükü pwe Jiowa epwe pwal aüselinga iotekin ekkena sokkun aramas ikenäi.

18. Met chon Kraist repwe föri pwe Kot epwe aüselinga ar iotek?

¹⁸ Mei pwal wor och mettoch Kot a kütta senikich. Ewe aposel Paul a apasa, “pwe pokiten i epwe wor rech . . . ach leenien tolong ngeni ewe Sam lon eu chok Ngun.” (Efisus 2:13, 18) Ewer, sipwe tongeni arap ngeni ewe Sam ren Jises chök.​—Jon 14:6; 15:16; 16:23, 24.

19. (a) Inet Jiowa a poputä le oputa ewe insens ekkewe Chon Israel ra keni? (b) Met sipwe föri pwe ach kewe iotek ra ussun chök insens mi pwokkus ngeni Jiowa?

¹⁹ Ussun chök sia fen käeö, ewe insens ekkewe samol fel lon Israel ra keni a liosuetä ekkewe iotek Kot a etiwa seni nöün kewe chon angang mi tuppwöl. Iwe nge, fän ekkoch ewe insens chon Israel ra keni lon ewe imwen fel a anioput ngeni Jiowa pokiten ra keni insens lupwen ra pwal fel ngeni uluulun. (Isikiel 8:10, 11) Pwal ussun chök ikenäi, iotekin chokkewe mi apasa pwe ra fel ngeni Jiowa, nge ra föfföri ekkewe mettoch mi ü ngeni an kewe allük, ra anioput ngeni i. (Än Salomon Fos 15:8) Ina popun sipwe tümünü pwe unusen manauach a limelimöch pwe ach kewe iotek repwe ussun chök insens mi pwokkus ngeni Kot. Jiowa a pwapwaiti iotekin aramas mi feffetäl lon an kewe aal mi pwüng. (Jon 9:31) Nge, mei chüen wor ekkoch kapas eis sia mochen ekieki ussur. Ifa ussun sipwe iotek? Sipwe iotek ussun met? Ifa ussun Kot epwe pölüeni ach kewe iotek? Sipwe küna pölüen ekkeei pwal ekkoch kapas eis lon ewe lesen mwirin ei.

[Footnote]

Kopwe Tongeni Awewei?

• Ifa ussun aramas rese unusöch mi tongeni eäni ekkewe sokkun iotek Kot epwe pwapwa ren?

• Ifa ussun sipwe tongeni appirü iotekin aramasen loom mi tuppwöl?

• Met sia käeö seni iotekin ekkewe Chon Kraist loom?

• Ifa ussun ach kewe iotek repwe ussun chök insens mi pwokkus ngeni Kot?

[Ekkewe kapas eis fan iten ewe lesen]

[Sasing lon pekin taropwe 15]

Met popun Kot a etiwa än Epel asor nge ese efich än Kein asor?

[Sasing lon pekin taropwe 16]

“Pun ngang pwül me falang chök”

[Sasing lon pekin taropwe 17]

“Üpwe ngonuk eu leengolun”

[Sasing lon pekin taropwe 18]

Om kewe iotek ra ussun chök insens mi pwokkus ngeni Jiowa?