Skip to content

Al lo konteni

I annan zis en sel vre Larelizyon Kretyen

I annan zis en sel vre Larelizyon Kretyen

I annan zis en sel vre Larelizyon Kretyen

ZEZI KRI ti etablir zis en legliz, oubyen kongregasyon. Sa kongregasyon ti en group dimoun, en fanmiy spirityel. I ti enplik rasanble bann dimoun ki Bondye ti swazir par lespri sen, e ki i ti osi rekonnet konman son “zanfan.”—Romen 8:16, 17; Galat 3:26.

Zezi ti ansennyen ki Bondye i servi zis en sel fason pour diriz dimoun ver laverite ek lavi. Pour fer resorti sa laverite enportan, Zezi ti konpar sa fason ki anmenn ver lavi eternel avek en semen. I ti dir: “Antre par laport etrwat! akoz laport i larz, semen i fasil ki anmenn perdisyon, e i annan bokou ki pas par la. Me laport i etrwat, e semen i difisil ki anmenn dan lavi, napa bokou ki trouv li.”—Matye 7:13, 14; Zan 14:6; Akt 4:11, 12.

Kongregasyon ti ini

Fodre pa ki nou krwar ki kongregasyon Kretyen dan premye syek ti “en lorganizasyon byen etabli, ki ti egziste partou dan lemonn parey ler nou koz lo legliz Katolik ozordi,” The New Dictionary of Theology i dir. Akoz nou pa devret mazin koumsa? Parski sa liv i dir ki ‘en tel lorganizasyon mondyal pa ti egziste.’

Laplipar dimoun pou dakor pour dir ki kongregasyon Kretyen dan premye syek pa ti parey legliz i ganny organize e dirize ozordi. Me sa kongregasyon premye syek ti fonksyonn dan en fason organize. Bann kongregasyon pa ti fonksyonn sakenn pour li. Zot tou zot ti rekonnet lotorite en konsey direkter ki ti baze Zerizalenm. Sa konsey—konpoze par bann zapot ek ansyen dan kongregasyon Zerizalenm—ti ede prezerv linite kongregasyon konman “en sel lekor” Kris.—Efezyen 4:4, 11-16; Akt 15:22-31; 16:4, 5.

Ki ti arive avek sa sel vre kongregasyon? Eski i ti vin Legliz Katolik? Eski i ti devlope pour vin sa bann legliz Protestan ki nou vwar ozordi? Oubyen, eski en lot keksoz ti arive?

“Dible” ek “move Zerb”

Pour trouv larepons, annou byen egzamin sa ki Zezi Kri li menm ti dir pou arive. Petet ou pou sirprann pour aprann ki Zezi ti ekspekte ki i ti pou difisil pour idantifye son kongregasyon pour en pe letan dan listwar imen e ki i ti pou les sa sitiasyon tris kontinyen pour plizyer syek.

Zezi ti relye son kongregasyon avek “Rwayonm lesyel.” I ti dir: “Rwayonm lesyel i parey en zonm ki ti senm bann bon lagrenn dan son plantasyon. Letan tou dimoun ti pe dormi en lennmi ti vini e senm lagrenn move zerb dan son plantasyon dible, e ale. Kan bann plant ti pouse e zepi ti formen, bann move zerb osi ti pous ansanm. Bann serviter sa propriyeter ti dir li, ‘Met, ou ti senm bon lagrenn dan ou zarden, me kote sa bann move zerb i sorti?’ I ti reponn zot, ‘En lennmi ki’n fer sa.’ Bann serviter ti demann li, ‘Eski nou a aras sa bann move zerb?’ I ti reponn zot, ‘Non. Si zot aras sa bann move zerb zot a riske derasin dible an menm-tan. Les zot pous ansanm ziska rekolt e la mon a dir avek bann ki fer rekolt; avan tou aras bann move zerb, anmare e brile; e apre rekolte dible e met dan mon stor.’ ”—Matye 13:24-30.

Zezi ti eksplike ki se li “sa zonm ki senm bon lagrenn.” Sa “bon lagrenn” i reprezant son bann vre disip. Son “lennmi” ti Satan Dyab. “Move zerb” ti bann swadizan Kretyen ki ti penetre dan kongregasyon Kretyen dan premye syek. Zezi ti dir ki i pou les “dible” ek “move zerb” pous ansanm ziska ‘lafen en sistenm.’ (Matye 13:37-43) Ki tousala i vedir?

Kongregasyon Kretyen i ganny kontaminen

Pa bokou letan apre lanmor bann zapot, bann fo ansennyan dan kongregasyon ti konmans pran kontrol lo kongregasyon. Zot ti koz “bann mansonz pour fer bann krwaryan swiv zot.” (Akt 20:29, 30) Sa ti fer bokou Kretyen “abandonn lafwa.” Zot ti “prefer bann fab.”—1 Timote 4:1-3; 2 Timote 4:3, 4.

The New Dictionary of Theology i dir ki ver katriyenm syek Nou Lepok, “larelizyon Katolik ti’n vin larelizyon ofisyel Lanpir Romen.” I ti annan en “melanz ant legliz ek sosyete sivil.” Legliz ek Leta ti zwenn ansanm e sa ti konpletman kont krwayans bann premye Kretyen. (Zan 17:16; Zak 4:4) Sa menm referans i dir ki avek letan, legliz, son lorganizasyon, ek son bann krwayans fondamantal, ti konpletman sanze. Sa ti arive “akoz en move lenfliyans ki ti esey melanz serten laspe sorti dan Ansyen Testaman avek bann filozofi Plato.” Parey Zezi Kri ti’n predir, anmezir ki bann fo Kretyen ti propaze, i ti pou pli difisil pour idantifye son bann vre disip.

Bann dimoun ki ti ekout Zezi ti konnen ki i difisil pour fer ladiferans ant vre dible avek move zerb. Sa i akoz sa move zerb anpwazonnen i parey dible ler i pouse. Alor Zezi ti pe endike ki pour en pe letan, i ti pou difisil pour fer ladiferans ant vre Kretyen avek bann ki fo. Sa pa vedir ki kongregasyon Kretyen ti aret egziste, akoz Zezi ti promet ki i ti pou kontinyen gid son bann frer spirityel “toulezour, ziska lafen.” (Matye 28:20) Zezi ti dir ki dible ti pou kontinyen pouse. Toudilon listwar, bann vre Kretyen—ki swa tousel oubyen an group—in sirman fer zot mye pour reste atase avek lansennyman Kris. Me zot ti nepli en lorganizasyon vizib ki ti kapab klerman ganny idantifye. Definitivman zot pa ti parey sa fo larelizyon ki ti egziste, ki toudilon listwar in anmenn laont ek dezonner lo non Zezi Kri.—2 Pyer 2:1, 2.

‘Sa Lennmi ki’n ganny destinen pour Destriksyon i ganny revele’

Zapot Pol ti predir en lot keksoz ki ti pou idantifye sa fo sistenm relizye. I ti ekrir: “Pa les personn tronp zot dan okenn fason. Sa zour pa pou vini avan ki rebelyon kont Bondye i arive. Fodre ki avan i aparet, sa Gran Rebel, sa Lennmi ki’n destinen pour destriksyon i revel son lekor.” (2 Tesalonisyen 2:2-4) An realite, sa “lennmi” i sa bann sef relizye ki’n elev zot lekor dan en pozisyon pour diriz lo kongregasyon “Kretyen.” *

Sa rebelyon ti konmans dan letan zapot Pol. Dek ki bann zapot ti mor e zot lenfliyans pour anpes sa rebelyon arive ti disparet, sa rebelyon ti pran plis lelan. Pol ti dir ki i pou klerman evidan, akoz i “fer tou par pisans Satan; i pou fer tou sort mirak ek bann trik pour tronp dimoun.” (2 Tesalonisyen 2:6-12) Pa sa i byen dekrir bann keksoz ki bokou sef relizye in fer toudilon listwar!

Pour siport zot deklarasyon ki larelizyon Katolik Romen i sa sel vre legliz, bann lider Katolik i dir ki zot bann levek in “erit zot fonksyon avek bann premye zapot par en laliny siksesyon ki al ziska okonmansman.” An realite, sa siksesyon pa ni baze lo Labib, ni lo listwar. Napa okenn levidans konkret ki sa legliz ki ti aparet apre lanmor bann zapot Zezi ti ganny dirize par lespri sen Bondye.—Romen 8:9; Galat 5:19-21.

Ki nou pou dir konsernan lezot legliz ki ti vin an legzistans apre ki serten group dimoun ti detase avek legliz Katolik e rezet son lansennyman? Eski zot ti sanze e swiv legzanp kongregasyon Kretyen premye syek? Eski zot ti aksepte bann lansennyman orizinal premye kongregasyon Kretyen? I vre ki apre ki sa bann group ti separe avek legliz Katolik, bokou dimoun ordiner ti kapab lir Labib dan zot prop langaz. Toudmenm, listwar i montre ki sa bann legliz ti kontinyen ansenny bann fo lansennyman. *Matye 15:7-9.

Me Zezi Kri ti klerman predir ki son sel vre kongregasyon ti pou ganny reetablir pandan sa ki i ti apel lafen en sistenm. (Matye 13:30, 39) Lakonplisman bann profesi Labib i montre ki nou pe viv dan sa letan. (Matye 24:3-35) Alors, tou dimoun i bezwen demande, ‘Kote sa sel vre legliz i ete?’ I devret vin deplizanpli fasil pour idantifye li.

Petet ou santi ki ou’n deza fini trouv sa legliz, oubyen kongregasyon. I enportan ki ou fer sir. Akoz? Parski zis parey dan premye syek, i devret annan zis en sel vre legliz. Eski ou’n pran letan pour fer sir ki ou legliz i swiv byen pros legzanp kongregasyon Kretyen premye syek e ki i pe swiv fidelman lansennyman Zezi Kri? Akoz ou pa egzamin sa konmela menm? Bann Temwen Zeova pou kontan ed ou pour fer sa.—Akt 17:11.

[Not anba lo paz]

^ par. 17 Pour plis lenformasyon konsernan lidantite “sa lennmi,” vwar Latour Veyer le 1 Fevriye, 1990, paz 10-14 (Angle/Franse).

^ par. 20 Vwar sapit “La Réforme: Un nouveau tournant dans la recherche,dan liv L’humanité à la recherche de Dieu paz 306-28, pibliye par Temwen Zeova.

[Portre lo paz 5]

Eski ou legliz i swiv legzanp etablir par bann Kretyen dan premye syek an rapor avek prese e etidye Labib?