Skip to content

Al lo konteni

Annou ed dimoun “reveye dan zot sonmey”

Annou ed dimoun “reveye dan zot sonmey”

Annou ed dimoun “reveye dan zot sonmey”

“Zot devre konnen dan ki letan nou pe viv. Ler in arive pour zot reveye dan zot sonmey.”​—ROM. 13:11.

ESKI OU KAPAB EKSPLIKE?

Akoz i enportan pour bann Kretyen reste eveye spirityelman?

Akoz nou devret vizilan e obzerv byen?

Akoz labonte ek ladouser i enportan dan predikasyon?

1, 2. Dan ki sans bokou dimoun i bezwen leve dan zot sonmey?

TOU le-z-an, plizyer milye dimoun i mor akoz zot pe lager avek sonmey ouswa zot tonm dormi ler zot pe dray zot transpor. Serten i perdi zot louvraz akoz zot lev tar ouswa zot dormi dan louvraz. Par kont, sonmey spirityel i kapab anmenn plis move konsekans ankor. Sanmenm sa rezon ki sa ki Labib i dir i vreman apropriye: “Byennere sa ki reste vizilan.”​—Rev. 16:14-16.

2 Anmezir ki gran zour Zeova i aprose, limanite an zeneral pe dormi spirityelman. Menm serten sef relizye i rekonnet ki bann manm zot legliz i parey ‘en zean ki pe dormi.’ Me ki savedir dormi spirityelman? Akoz i sitan enportan pour bann vre Kretyen reste eveye? Ki mannyer nou kapab ed lezot pour leve dan zot sonmey spirityel?

KI SAVEDIR DORMI SPIRITYELMAN?

3. Ki mannyer ou ti pou dekrir en dimoun ki pe dormi spirityelman?

3 Ordinerman, en dimoun ki pe dormi pa fer nanryen. Par kont, bann ki pe dormi spirityelman i kapab byen okipe dan lezot keksoz ki zot fer tou le zour parey anmize, rod pozisyon oubyen larzan. Zot telman annan en ta keksoz pour fer ki zot pa tro enterese avek bann keksoz spirityel. Me, bann ki pa pe dormi spirityelman i realize ki nou pe viv dan “bann dernyen zour,” alor zot byen aktif pe fer lavolonte Bondye.​—2 Pyer 3:3, 4; Lik 21:34-36.

4. Ki Pol ti pe esey dir ler i ti donn sa konsey: “Fodre pa ki nou dormi parey lezot”?

4 Lir 1 Tesalonisyen 5:4-8. Dan sa verse, zapot Pol ti pe ankouraz son bann frer ek ser Kretyen pour zot ‘pa dormi parey lezot.’ Me ki i ti pe esey dir? En fason nou riske kontinyen “dormi” se ler nou inyor bann standar moral Zeova. En lot fason se ler nou pa pran kont ki sa letan ki Zeova pou detrir bann move dimoun in aprose. Nou devret fer sir ki nou pa les bann move dimoun enfliyans nou pour pans e azir parey zot.

5. Ki latitid bann ki pe dormi spirityelman i annan?

5 Serten dimoun i krwar ki napa en Bondye ki zot pou bezwen rann kont avek. (Ps. 53:1) Lezot ankor i krwar ki Bondye pa enterese avek nou, alor i pa vo lapenn ki nou enterese avek li. Serten i santi ki vi ki zot dan en larelizyon, sa i vedir ki zot otomatikman vin zanmi Bondye. Tou sa bann dimoun pe dormi spirityelman e zot bezwen leve dan zot sonmey. Ki mannyer nou kapab ed zot?

NOU MENM NOU DEVRET RESTE EVEYE

6. Akoz bann Kretyen i bezwen fer bokou zefor pour reste eveye spirityelman?

6 Pour nou kapab lev lezot, nou menm nou devret reste eveye. Ki sa i enplike? Parol Bondye i montre ki sonmey spirityel i relye avek bann “travay fernwanr” parey fer parti bwar, bwar ziska sou, lavi dezordonnen, vis, kerel ek zalouzi. (Lir Romen 13:11-14.) I kapab difisil pour pa fer sa bann zafer. I vreman enportan ki nou reste vizilan. En drayver ki pa realiz danze pour tonm dormi lo volan i kapab pe met son lavi an risk. Pa i enportan pour en Kretyen konsyan danze ki i annan si i dormi spirityelman!

7. Ki mannyer en move pwennvi lo bann dimoun i kapab afekte nou minister?

7 Par egzanp, en Kretyen i kapab krwar ki personn dan son teritwar pa pou aksepte sa bon nouvel e sa i kapab fer li perdi lentere pour prese. (Prov. 6:10, 11) I kapab mazinen: ‘Si personn pa pou enterese, akfer gaspiy mon lenerzi pour esey zwenn oubyen ed dimoun?’ I vre, bokou i kapab pe dormi spirityelman, me zot sirkonstans ek latitid i kapab sanze. I annan serten ki leve dan zot sonmey e aksepte laverite. Nou kapab ed zot si nou menm nou pe reste eveye, par egzanp par esey bann nouvo metod pour anons sa bon nouvel dan en fason ki fer li enteresan. Pour reste eveye nou bezwen toultan rapel akoz nou minister i sitan enportan.

KWA KI FER NOU MINISTER SITAN ENPORTAN?

8. Akoz predikasyon i sitan enportan?

8 Nou bezwen gard antet ki, ki swa dimoun i ekoute ouswa non, predikasyon i onor Zeova e i zwe en rol enportan dan realizasyon plan Bondye. Byento, bann ki pa pe ekout sa bon nouvel pou ganny detrir. Zot pou ganny zize dapre lafason ki zot reazir anver sa mesaz ki nou pe prese. (2 Tesa. 1:8, 9) Deplis, i ti pou mal pour en Kretyen mazinen ki i pa neseser pour devoue dan predikasyon akoz tou fason dimoun ‘bon konman move pou resisite.’ (Akt 24:15) Nou konnen ki dapre Parol Bondye bann ki pou ganny zize konman “kabri” pou ganny detrir pour touzour. Par kont, Zeova i demontre son mizerikord atraver nou predikasyon e sa i donn bann dimoun en sans pour sanze e ganny “lavi eternel.” (Mat. 25:32, 41, 46; Rom. 10:13-15) Si nou pa ti prese, ki mannyer dimoun ti pou kapab tann sa bon nouvel e ganny lavi?

9. Ki byenfe partisip dan predikasyon in anmennen pour ou ek lezot dimoun?

9 Nou osi benefisye avek sa travay predikasyon. (Lir 1 Timote 4:16.) Eski ou’n deza santi ki ler ou koz lo Zeova ek son Rwayonm, ou lafwa ek lanmour pour Li i ranforsi? Eski pa i’n ed ou pour devlop bann zoli kalite Kretyen? Ler ou eksprim ou devosyon anver Bondye dan predikasyon, pa ou pli ere? Bokou ki’n ganny sans ansenny lezot laverite in kontan pour vwar konman ki lespri sen Bondye in ed sa bann dimoun pour amelyor zot lavi.

OBZERV BYEN

10, 11. (a) Ki mannyer Zezi ek Pol ti montre ki zot ti vizilan e obzerv byen? (b) Donn legzanp pour montre ki mannyer sa de abilite i kapab ed nou amelyor nou travay predikasyon.

10 I annan diferan fason pour evey lentere bann dimoun pour zot kapab ekout sa bon nouvel. Pour sa rezon, nou bezwen obzerv byen dan predikasyon. Zezi i en bon legzanp pour nou. Lefet ki i ti parfe, i ti kapab vwar ki en Farizyen ti ankoler menm si i pa ti koze. I ti konnen ki en madanm peser ti’n repantir senserman e remark sakrifis ki en vev ti fer. (Lik 7:37-50; 21:1-4) Zezi ti kapab adapte avek bezwen spirityel sak dimoun. Toudmenm, legzanp Pol i montre ki en Kretyen pa bezwen parfe pour li obzerv byen. I ti adapte son prezantasyon pour atir tou sort kalite dimoun ki annan diferan latitid anver sa bon nouvel.​—Akt 17:22, 23, 34; 1 Kor. 9:19-23.

11 Zis parey Zezi ek Pol, nou devret fer nou mye pour obzerv byen e rod bann pli bon fason pour evey lentere bann dimoun ki nou rankontre. Par egzanp, ler ou zwenn dimoun, obzerv byen pour konn en pe plis lo zot kiltir, fanmir oubyen sa ki kapab enteres zot. Petet ou kapab esey konpran ki zot ti pe fer, e avek bon zizman servi sa pour konmans en konversasyon.

12. Akoz nou devret vey lo nou konversasyon dan predikasyon?

12 En dimoun ki obzerv byen i esey evit bann distraksyon. Dan predikasyon, i kapab ankourazan pour koz koze avek sa proklanmater ki nou pe pres avek. Toudmenm, nou bezwen mazinen ki nou lobzektif dan predikasyon se pour pres avek lezot. (Ekle. 3:1, 7) Pour sa rezon, nou devret fer atansyon ki nou konversasyon pa enterfer avek nou predikasyon. Si nou koz lo nou prezantasyon, sa i en bon fason pour reste konsantre lo nou lobzektif. Menm si en telefonn i itil dan predikasyon, nou devret fer sir ki i pa enteronp nou konversasyon avek sa met lakour.

DEMONTRE LENTERE PERSONNEL

13, 14. (a) Ki mannyer nou kapab konnen kwa ki enteres en dimoun? (b) Kwa ki kapab evey lentere en dimoun dan bann keksoz spirityel?

13 Bann proklanmater ki vizilan e eveye i ekout sa bann ki zot zwenn. Ki kestyon ou kapab demande pour ki sa dimoun ki ou pe koz avek i eksprim son santiman? Eski i konsernen avek lakantite larelizyon ek vyolans ki i annan oubyen avek bann gouvernman ki pa pe reisi rezourd problenm? Eski ou kapab evey son lentere dan bann keksoz spirityel par koz lo bann zoli keksoz dan lanatir oubyen par montre li ki mannyer bann konsey dan Labib i efikas? Dimoun dan nenport ki kiltir i enterese avek lapriyer. Sa size i menm enteres serten dimoun ki pa krwar dan Bondye. Bokou i demann zot lekor si i annan kelken ki ekout lapriyer. Lezot i enterese pour konnen si Bondye i ekout tou lapriyer e si non, ki nou devret fer pour ki Bondye i ekout nou lapriyer?

14 Nou kapab aprann bokou lo konman pour konmans en konversasyon par obzerv lafason ki bann proklanmater eksperyanse i fer. Ekout atantivman lafason ki zot demann kestyon. Zot pa fournen ouswa mel dan keksoz ki pa konsern zot. Gete osi ki mannyer zot ton lavwa ek figir i montre ki zot enterese avek sa ki sa met lakour pe dir.​—Prov. 15:13.

LABONTE EK ABILITE

15. Akoz nou devret demontre labonte ler nou prese?

15 Eski ou kontan ler en dimoun i lev ou dan ou profon sonmey? En kantite dimoun pa kontan kan lezot i kas zot sonmey en sel kou. Zot pli kontan si ou lev zot zantiman. Sa i osi le ka ler nou pe esey lev dimoun dan zot sonmey spirityel. Par egzanp, si en dimoun i ankoler avek ou dan predikasyon, ki ou merit fer? Avek labonte, dir li ki ou respekte son santiman e remersi li pour eksprim son santiman fransman e apre ale. (Prov. 15:1; 17:14; 2 Tim. 2:24) Ou labonte i kapab motiv sa dimoun pour ekoute laprosenn fwa ki en Temwen i pas kot li.

16, 17. Ki mannyer nou kapab servi bon zizman dan nou minister?

16 Dan lezot sityasyon, ou kapab reisi sirmont en lobzeksyon. En dimoun i kapab dir: “Non mersi. Mwan mon annan mon prop larelizyon” oubyen “Mon pa enterese avek sa bann zafer,” zis akoz i pa anvi kontiny sa konversasyon. Me avek bon zizman ek labonte, ou kapab esey kontiny sa konversasyon par demann en kestyon ki kapab evey lentere sa dimoun dan bann keksoz spirityel.​—Lir Kolosyen 4:6.

17 Ler nou zwenn bann dimoun ki santi ki zot napa letan pour ekoute akoz zot tro okipe, i pli bon parfwa pour dir ki nou remarke ki zot okipe e apre nou ale. Me parler, ou kapab servi ou disernman e dir en keksoz senp, me ki fer sans. Serten frer ek ser i arive ouver zot Labib, lir en verse ki fer reflesir e apre kit sa met lakour avek en kestyon, dan mwens ki en minit. I’n deza arive ki zot prezantasyon kourt in sitan evey lentere en dimoun ki finalman in aksepte pour fer en pti konversasyon. Si i posib, akoz ou pa esey fer sa?

18. Ki nou kapab fer pour ki nou vin pli efikas pour fer temwannyaz enformel?

18 Ler nou zwenn dimoun anmezir ki nou fer nou bann aktivite tou le zour, nou kapab evey zot lentere dan sa bon nouvel si nou’n byen prepare. Bokou frer ek ser i mars avek detrwa piblikasyon dan zot pos oubyen zot sak. Zot kapab osi annan en verse Labib spesifik antet ki zot anvi partaz avek bann ki zot zwenn. Ou kapab demann sirveyan servis oubyen bann pionye dan ou kongregasyon pour ed ou prepare pour ki ou kapab fer sa.

AVEK LADOUSER LEV NOU FANMIR

19. Akoz nou pa devret aret fer zefor pour ed nou manm fanmir?

19 I normal ki nou anvi ed nou fanmir pour aksepte sa bon nouvel. (Zoz. 2:13; Akt 10:24, 48; 16:31, 32) Si zot pa ekout nou premye fwa ki nou koz avek zot, sa i kapab dekouraz nou pour esey ankor. Nou kapab krwar ki napa nanryen ki nou kapab fer oubyen dir pour fer zot sanz zot latitid. Kantmenm sa, serten sityasyon i kapab sanz lavi oubyen pwennvi ou fanmir. Petet, ou’n amelyor ou abilite pour eksplik laverite e aprezan ou ganny bann pli bon rezilta.

20. Akoz nou devret demontre ladouser ek respe ler nou koz avek nou fanmir lo laverite?

20 Nou devret pran an konsiderasyon santiman nou manm fanmir. (Rom. 2:4) Pa nou devret koz avek zot avek labonte parey nou fer dan predikasyon? Koz avek zot dan en fason dous e avek respe. Nou pa oule donn lenpresyon ki nou pe toultan pres avek zot, me an menm tan, nou kapab montre zot ki mannyer laverite in annan en bon lefe lo nou lavi. (Efe. 4:23, 24) Montre zot klerman ki mannyer Zeova in “ansenny ou pour ou prop byenfe” e ki sa in amelyor ou lavi. (Iza. 48:17) Par ou bon legzanp, montre ou fanmir ki mannyer en Kretyen i merit viv son lavi.

21, 22. Rakont en leksperyans ki montre ki i vo lapenn pour persevere pour ed nou fanmir konn laverite.

21 Tou resaman, en ser ti ekrir: “Mon’n toultan esey donn temwannyaz avek mon 13 frer ek ser atraver mon parol ek kondwit. Mon pa les en lannen pase san ki mon ekrir zot tou. Pourtan, pour 30 an, mon’n sa sel Temwen dan mon fanmir.”

22 Sa ser ti osi dir: “En zour, mon ti telefonn enn mon ser ki viv plizyer santenn kilomet avek kot mon reste. I ti rakont mwan ki i ti’n demann son paster pour etidye Labib avek li, me i pa ti zanmen vini. Ler mon ti dir li ki mon ti pou byen kontan ed li, i ti dir mwan: ‘Napa problenm, me selman mon zis anvi fer ou konnen ki mon pa pou zanmen vin en Temwen Zeova.’ Apre mon ti anvoy li sa liv Ki Labib i vreman dir? Tou le detrwa zour mon ti telefonn li, me i pa ti ankor ouver sa liv. Finalman, mon ti demann li pour al sers son liv e pour apepre 15 minit lo telefonn, nou ti lir e diskit serten sa bann verse Labib. Apre detrwa fwa ki mon ti telefonn li, mon ser ti oule etidye plis ki 15 minit. Pour fini kont, se li ki ti konmans telefonn mwan pour son letid, parfwa menm avan ler ki mon leve e par ler de fwa par zour. Enn an pli tar, i ti batize e son lannen answit i ti konmans fer pionye.”

23. Akoz nou pa devret aret lev dimoun dan zot sonmey spirityel?

23 Pour nou kapab ed lezot pour leve dan zot sonmey spirityel, nou bezwen devlop nou abilite e persevere dan nou zefor. Selman, nou zefor i vo lapenn akoz bann dimoun dous i ankor pe aksepte pour leve dan zot sonmey spirityel. An mwayenn, plis ki 20,000 dimoun i batize pour vin Temwen Zeova sak mwan. Alor, annou pran aker konsey ki Pol ti donn Arsip dan premye syek: “Fer sir ki [ou] fer byen sa travay ki [ou’n] ganny konfye dan servis Senyer.” (Kol. 4:17) Sa lot lartik pou ed nou tou realize ki nou bezwen pres avek devouman akoz letan i kourt.

[Kestyon]

[Bwat lo paz 13]

KONMAN OU KAPAB RESTE EVEYE

▪ Reste okipe dan servis Bondye

▪ Rezet bann travay fernwanr

▪ Rapel danze pour tonm dormi spirityelman

▪ Gard en leta lespri pozitif lo bann dimoun dan predikasyon

▪ Esey bann nouvo fason pour pres avek lezot

▪ Mazin lenportans ou minister