Yeŋö ye Kä Cï ke Cak Piɔ̈ɔ̈c Kɔc?

“Ku ënɔɔnë thiëc ɣɔ̈k ku diɛt, ku wal pinyku rec wïïr, abïk lɛ̈k yïn.”—JOP 12:7, 8.

Ë run thiɔ̈k wään cï lɔ, thanytïïth ku jɔl aa atëët, aa nɔŋ kä cïk ke piɔ̈ɔ̈c ë tiimiic ku jɔl ya lääi. Aa piööc kä cïï Nhialic ke cak ku ayekë ke kiëët bïï kek kä kɔ̈k jedït ya looi ku yekë kä thɛɛr cɔ̈k piny. Ke yï lɔtueŋ ke yï kuen wëlkä, ye rot thiëëc, ‘Yeŋa bï ya leec wɛ̈t ë kä cï keek cak?’

Yeŋö Lëu Bïï Kɔc Piɔ̈ɔ̈c ë Cin Rɛ̈cdïït Cɔl Whale Cït Wuɔ̈k Yic?

Yeŋö lëu bïï kɔc ë riännhiaal looi piɔ̈ɔ̈c tënë rɛ̈cdïït cɔl Whale? Kɔc ë riännhiaal looi, aa käjuëc piɔ̈ɔ̈c tënë rɛ̈c kënë. Ku yeen, rɛ̈c kënë, athiek apɛi ka wär riändïït cï thiɔ̈ɔ̈ŋ käjuëc apɛi, ku yeen abäär kɔ̈u ku anɔŋ nɔm cindït cït wuɔ̈k. Yen rɛ̈cdïït bäär kɔ̈u kënë, anɔŋ nɔm riɛl ye yen kat apɛi ë pïïu yiic. Cït man, rɛ̈cdïït kënë, të yɔ̈ɔ̈p en kë ciɛɛm, ku le käm tïŋ awu rec, ke jä bɛ̈n ke kat ë pïïu yiic ke wïïc rot apɛi, ku je ke gɔ̈ɔ̈l piny ku je ye thok ŋaam arëët ku liek keek ëbën.

Ku kë cï kɔc ë yäp looi bɛ̈n gɔ̈i apɛi, ee të ye rɛ̈cdïït kënë ee yic gɔ̈ɔ̈l thïn bï ya kë thiin nyɔɔt. Ku acïï kɔc yäp looi ja bɛ̈n yök nɔn nadɛ̈ kën ye kuɔny bï ye yic gɔ̈ɔ̈l, aa cinken cït wuɔ̈k. Ku cinken cït wuɔ̈kkä, aa cï läk awu aacï la tɛ̈ctɛ̈c cït man ë wuɔ̈k riännhiaal, keek aa lɔ thook nyirnyir.

Ku të ciɛɛth en pïïu yiic, kë cinken cït wuɔ̈kkä, aa ye kuɔny bï ya bɛ̈n nhiaal pïïu nïïm. Ye këdï ye keek ye kuɔny? Acïï awereŋ cɔl Natural History lueel, cinken cït wuɔ̈k la thook nyirnyirkä, aa ye kony bï pïïu ya reetiic ku ye rot dac wel, cɔk aa nɔn bɛ̈ɛ̈r en kɔ̈u. Wuɔ̈kkenkä, na ke cï thook la nyirnyir, ka cïï lëu bïk yen kuɔny bï ya kat ë pïïr yiic ku ye rot dac wel.

Ye këdï lëu bïï tëden cïï ye cak thïn kënë kɔc kuɔny? Ku na loi wuɔ̈kke riännhiaal ke cït wuɔ̈k rɛ̈cdïït kënë, ka lëu bïk riännhiaal kuɔny bï ya päär aliiric ku ye rot dac wel. Ku wuɔ̈k cït käkë, aa piɛth ku aa piɔliic bï ke dac aa guiir. Acïï raan cï kuen adiit cɔl Jɔn Lɔ̈ŋ lueel, “dhaman bï bɛ̈n tueŋ, ɣook aa bï wuɔ̈kke riännhiaal cït käk ë rɛ̈cdïït cɔl whale tïŋ.”

Aacï Wuɔ̈k ë Din Cɔl Jak Kiëët

Yic adiil, wuɔ̈kke riännhiaal, aa cït wuɔ̈k ë diɛt. Ku yeen, atëët ë riännhiaal guiir, aacï tëden cïï kek wuɔ̈kke diɛt kiëët thïn, bɛn bɛ cɔ̈k piny bï piath. Acïï awereŋ thiin cɔl New Scientist lueel, “kɔc Yäp looi tɔ̈u jaama paan Plorida,” “aacï të ye din cɔl jak pɛ̈ɛ̈r thïn kiëët bïk kek riännhiaal ë kat ë kɔmpiötar ke cïn raan kuath en looi.”

Ku riännhiaal thiin kënë, ee päär ke la nhiaal ku le piny cït man ë jak, ku të ye din thiin kënë pɛ̈ɛ̈r thïn, ee kɔc gɔ̈i. Acïï Majala lueel, “të pɛ̈ɛ̈r din cɔl jak, ee ye wuɔ̈k maŋ ku jɔ päärde kuɛ̈ɛ̈lic aliiric,” acïï majala thin kënë bɛn lueel, “kɔc acï wuɔ̈k jak kiëët bïk kek riännhiaal thiin kënë looi bï ye wuɔ̈k aa maŋ cït man ë jak.” Të cïï atëët wuɔ̈kke riännhiaal thiin kënë guiɛɛr thïn, aa lëu bïk ye kuɔny bï ya göör nhiaal ku ye luiny ë kam amäärat. Jeny paan Amerika awïckë bïk riännhiaal cït ë kënë looi bïk kek ya lɔ yɔ̈ɔ̈p ë dhɛ̈ŋ cï looi ë thim madïnatdïtiic

Kɔc Aacï Cöök Ariŋ Cɔl Alëu Kiëët

Lääi wën cïï Nhialic ke cak keye mol piiny ëbën, aa nɔŋ kë lëukä bïk piɔ̈c mɛnh raan aya. Cït man, ariŋ thiin cɔl alëu acïï Nhialic cäk riɛl bïï yen ya cath pänykɔ̈u ke cï yenɔm tiɛɛr ë piny ku acie lööŋ piny. Agut cï dhaman ë Baibol, län thiin kënë, ee ŋic ë wɛ̈t ë riɛl cïï Nhialic cäk en kënë. (Kɛ̈ŋ 30:28) Yeŋö ariŋ cɔl alëu kuɔny bï ya cath pänykɔ̈u ke cï ye nɔm tiɛɛr piny ke cï lööny piny?

Kën ariŋ cɔl alëu kuɔny bï ya cath pänykɔ̈u ke cï lööny piny ee wɛ̈t nhïm cïï Nhialic ke cak tɔ̈u cöökde yic. Cökke aa cïniic kën ke nuɛt ë pänykɔ̈u. Ku keek nhïm cïï Nhialic ke cak ye cöökkä, aye kuɔny bï cïï lööny piny ë kuat të ciɛɛth en thïn ëbën. Ë wɛ̈t tɔ̈u riɛl wën ë käŋ miɛɛt piny, ariŋ cɔl alëu, alëu bï lööny piny dhaman däŋ. Ku ee yen wɛ̈t cïï raan yen ë lëu bï yith nhiaal ke cï päny thany kɔ̈u ë cin karou. Ku yeen, ariŋ cɔl alëu të ciɛɛth en ë pänykɔ̈u, nhïmken tɔ̈u ye cöök aa ke yiic juak agokë päny ŋiëc ya dɔm apiɛth.

Ye këdï cïï thanytïïth të ye ariŋ ye cɔɔl alëu ciɛɛth thïn kiëët? Thanytïïth acï të ye ariŋ ye cɔɔl alëu ciɛɛth thïn kiëët bïï keek alɛ̈th röt nuet guiir. a Acïï raan töŋ ë yäp looi awereŋ ë käŋ caaliic ye cɔɔl Economist lueel, “kä cï ke looi käŋ nuet, cït man cöök ariŋ ye cɔɔl alëu, aa lëu bïï kɔc ke luɔ̈i panakïm bïï keek käŋ ya nuet ë ɣɔ̈n wën cïï kemikol ë käŋ nuet ë luɔ̈i thïn.”

Yeŋa Lëu bï Leec ë Wɛ̈t Käkë?

Thanytïïth aacï luui apɛi bïk të cïï cökke kiɛth cak thïn kiëët bïk kek raan robot nɔŋ cök kabɛ̈t looi, kɔc atëët tɔ̈u paan Pinland, acï riän nɔŋ cök kadhetem looi wën lëu bï yith nhiaal të thöny cït man ë käm. Kɔc kɔ̈k ë yäp looi, aacï të ye tim cɔl pinekon ye yic liɛp thïn kiëët bïk kek alɛ̈th ke yiic liep looi. Cïrka ë riɛ̈th looi, aacï rɛ̈c cï cak ke cït thanduk kiëët bïï keek riɛ̈th ya looi. Kɔc kɔ̈k ë yäp looi aacï të cïï thial cak thïn kiëët bïï keek yaiyat ë riäth ku matoor looi.

Acïï Raan cï Kuen lueel, Kɔc yäp looi, aacï käjuëc piɔ̈ɔ̈c kä cïï Nhialic ke cakiic, ku kënë, acï ke kuɔny bïk käjuëc ŋic ë biäk kä cïï Nhialic ke cak, ku kä cïï ke yök ë kä cï keek cakiic, aa ke kuɔny bïk käken thɛɛr cïk ke looi bɛn cɔ̈k piny.” Ku jɔl aa käken cïk ke yök kä, aa yeke cɔɔl “kä cï ke yök kä cï keek cakiic [biological patents.”] “Patent holder ee raan awu ee cirka kä cï piac yök gätpiny. Wën cïï keek käken cïk ke yök jäl jäämiic, go raan cï kuen jäl lueel: “Kɔc yäp looi, aa kä cïï Nhialic ke cak, aa keek yekë ke kiëët.”

Ye këdï cïï kä cï keek cak kɔc kuɔny bïk kä thiekiic kä looi? Cɔk aa nɔn cïï kɔc juëc ë yäp looi pɛlënɔm tïŋ kä cï ke cakiic, ka ŋoot yekë lueel, acïn raan ë cak käŋ. Ku kɔc kɔ̈k ë yäp looi aa këc ë kënë gam. Ë ruɔ̈ɔ̈n tiim karou ku dhïc [2005], acïï raan cï kuen käk ë thaany cɔl Michael Behe gɔ̈t athör cɔl New York Time yic ku lueel: “Yiny ye tïŋ kä cï keek cakiic, ee kɔc kony bïk cïï ben ya teer: acïn yiny dɛ̈t ben wïc, wɛ̈tŋö, yic acï tïŋ kä cï keek cakiic.” Acï ja bɛ̈n thiöök cöök ku lueel: “Yiny tɔ̈u kä cï keek cakiic acïï lëu bï dhɔ̈lic wɛ̈t ye ɣok ke guɔ tïŋ.”

Yic adiil, raan ë loi riännhiaal bï ya päär aliiric, alëu bï ya leec wɛ̈t këpiɛɛth cï looi kënë. Ku ee yen tëde ya, raan ë loi bandage ye tëtöök deeriic panakïm, raan ë loi alɛ̈th ku raan ë loi riäth, keek aya, aa lëu bï ke ya leec ë wɛ̈t käpiɛth cïk ke looi. Yic pacɔ̈k, na tïŋ raan të ye raan dɛ̈t käke luɔɔi thïn ku kïït, ku cïï raan cïï yen këde kiëët kënë dhuknɔm alɛɛc, ke raan kënë, ee raan rac.

Nadɛ̈ piɛɛth bï kɔc yäp looi kä cïï Nhialic ke cak kiëët, bïk keek kä wën kɔc kuɔny pïïric looi ku yekë alɛɛc bɛn gäm piööc ye lueel, käŋ aa ke bɔ̈ ëröt? Na pel mɛnh ë raan nɔm bï kä cïï Nhialic ke cak kiëët, ku na jɔl aa Nhialic raan ë cak käŋ? Ka yeen, yeŋa lëu bï ya leec apɛidït, ye raan ë cak käŋ awu ye raan cï käŋ kiëët?

Kë Lëu Bïï Kɔc Gam

Kɔc juëc cï käjuëc cï keek cak tïŋ, aa mat kekë cïï raan töŋ kɔc ke gɛ̈t buŋ diɛt lueel: “Bɛ̈nydït [Yekoba], Yïn cï kajuëc looi! Acï ke looi kedhie në pɛlënɔm! Pinynɔm acï thiäŋ kekë läiku.” (Diɛt 104:24) Ku wëllkä acïï Paulo ke gam aya. Ee cï lueel: “Kë duëërë kɔc ŋic në këde Nhialic acï jɔ lɔ gɔk tëde keek, acïï Nhialic nyuöth keek. Ka ke Nhialic ɣɔn ciɛk ë piny, ka cïï duëërë tïŋ, ka cït riɛldɛn thɛɛr, ku luɔi ee yen Nhialic, kakë aye ke ŋic ëgɔk, aye ke ŋic në ka cï cuëëc.”—Romai 1:19, 20.

Ku yeen, kɔc juëc wën këye Baibol lueel gam, ku yekë Nhialic theek, aa teer ë kamken nɔn cïï Nhialic pïïr thiin koor cak bï rot lɔ̈k aa cak ërot. Ka yeen, yeŋö ye Baibol piɔ̈ɔ̈c?

[Kë cï gɔt ë ye cöök]

[Blurb]

Ye käpiɛth ŋö cïï kɔc ke piɔ̈ɔ̈c kä cïï Nhialic ke cakiic?

[Blurb]

Yeŋa ë cak käŋ?

[Thura]

Na pel mɛnh ë raan nɔm bï kä cïï Nhialic ke cak kiëët, ku na jɔl aa Nhialic raan ë cak käŋ?

Wuɔ̈k riännhiaal aa thöŋ kek wuɔ̈k din cɔl jak

Ariŋ thiin cɔl alëu acie cöök ë cuɔl, acïn acol ye nyääŋ pänykɔ̈u, acie cöök ë nuet pänykɔ̈u, ee cöök nuet adökic awu lïthïkic ku aye guɔ bɛ̈ɛ̈i bei ke cïn riɛldïït luui. Kënë, aye kɔc yäp looi them bïk kiëët

Të cïï rɛ̈c cït thanduk cak thïn, aye kɔc kiëët bïï kek riäth aa looi

[Credit Lines]

Airplane: Kristen Bartlett/ University of Florida; gecko foot: Breck P. Kent; box fish and car: Mercedes-Benz USA

[Box/​Thura]

KÄM KU LÄÄI CÏÏ NHIALIC KE CAK KE PELNÏÏM

Lääi juëc aa cïï Nhialic ke cak “ke pelnïïm” ku aa ŋic tëden ye kek ciɛɛth thïn Pinynɔm. (Kɛ̈ŋ 30:24, 25) Tïŋku käŋ kareen cïï Nhialic ke cak kä.

◼ Të ye Dhiëëi awu aboot ciɛɛth thïn Ye këdï ye dhiën awu aboot cï la yɔ̈ɔ̈p cäm kueer ŋic bï dhuk ɣönden? Kɔc yäp looi paan United Kingdom acïk bɛ̈n yök nɔn nadɛ̈ dhiëi të ciɛɛth keek, aa kueerden guiiric bïk ŋic na lek dhuk ciëën, ka cï lëu bïk määr. Cït man acïï Thanytïïth lueel, “aa dhɔ̈lken guiir ke tɛ̈kiic ku lek nïïm rɔ̈m të cït thiërdhïc [50] ku thiërdhetem [60] dïgïrï”. Yeŋö kɔc gɔ̈i ë biäk të ye keek dhɔ̈lken guiɛɛr thïn? Na jɔl dhiëi lɔ dhuk ciëën të wën cïï keek la yɔ̈ɔ̈p cäm, ku jɔlkä të wën cïï kuɛɛr nïïm puɔ̈k thïn yök, ka jɔ pɛlënɔm wën cï cak ke keek ke kuɔny bïk ŋic ye kueer no thiɔ̈k yic bï ke yäth ɣönden. Acïï kɔc yäp looi lueel, “të ciɛɛth dhiëi dhɔ̈lken wën cï nïïm puɔ̈kiic, ke pɛlënɔm kënë, ee ke kuɔny bïk ŋiɛc aa cath ke cï mär ku cïk riɛldït luui të ciɛɛth kek.”

◼ Diɛt ë Päär Nhiaal Diɛt juëc aa të meec le kek thïn kaŋ thɔ̈ɔ̈ŋic ke nïïm, ku aa të ye piny rot waar thïn cït man, mäi, yak, këër, rut, ku ruël, ŋic aya. Ye këdï ye keek ye ŋic? Acïï kɔc yäp looi yök nɔn nadɛ̈ diɛt anɔŋ pɛlënɔm lëu bïï kek të ye piny rot waar thïn ŋic. Acïï awereŋ käk thaany caal lueel, “abiil ke magenet aa wääc nïïm pinynɔm ëbën, ku tëden ye keek ke nïïm wɛl thïn acie dac thöŋ.” Ka yeen, yeŋö diɛt wën päär bïk la të mec kuɔny bïk cïï määr? Diɛt anɔŋ pɛlënɔm cï cak ke keek wën ke nyuɔ̈ɔ̈th bïk ŋic ye tëno ya akɔ̈l lööny piny thïn. Acïï thanytïïth lueel, “wɛ̈t ye të ye akɔ̈l lööny piny thïn rot waar dhaman dɛ̈t, aye kɔc yäp looi lueel nɔn nadɛ̈ “diɛt aa lëu bïk pɛlënɔmden cï cak ke keek luɔ̈ɔ̈i, bï keek kuɔny bïk ŋic yen të ye piny rot waar thïn ë ruɔ̈ɔ̈n thok ëbën.”

Yeŋa ë piööc dhiëëi bï kuɛɛr ke ŋiɛc ya guiiriic? Yeŋa ë yïk diɛt pɛlënɔm bïk dhaman ku tëden ye ke lɔ thïn ya ŋic? Ye kɔc ye lueel käŋ aa ke bɔ̈ ë röt kë cïn raan cï ke cak? Awu ye raan ŋic käŋ cï këriëëc ëbën cak?

[Credit Line]

© E.J.H. Robinson 2004