1. Fa Abalaham soi taki a be e biibi taki Yehofa e du sani a wan leti fasi? (Luku a fowtow na a bigin.)

„A SAMA di e koti kuutu a hii goontapu e du sani a wan leti fasi, ná so noh?” (Genesesi 18:25) Abalaham be taki a sani ya fu di a be e biibi taki Yehofa be o kuutu Sodom anga Gomora a wan leti fasi. A be sabi taki Yehofa á be o „kii den sama di e du sani a wan leti fasi makandaa anga den ogii sama”. Abalaham be sabi taki ’noiti Gadu be o du sowan sani’. Bakaten Yehofa taki en a „wan siton mongo. Ala san ai du bun tuutuu. Ala yuu ai du sani a wan leti fasi. A wan Gadu di u sa biibi. A nai du ogii. Ai  du sani a wan leti fasi. Ai du sani anga wan kiin ati”.—Deitolonomi 31:19; 32:4.

2. Saide u sa biibi taki Yehofa e du sani a wan leti fasi ala yuu?

² Fa Abalaham be du sabi taki Yehofa e koti kuutu a wan leti fasi ala yuu? Fu di sama á de di e du sani a wan leti fasi enke Yehofa. Ala yuu ai kuutu sani a wan leti fasi. Boiti dati a sikiifi aini en Wowtu taki „a lobi leti-du. A lobi te sama e kuutu sani a wan leti fasi”.—Psalm 33:5.

3. San e soi taki sama nai kuutu sani anga leti aini a goontapu ya?

³ Wi e fii bun fu di u sabi taki Yehofa e du sani a wan leti fasi ala yuu. Sama nai kuutu sani anga leti aini a goontapu ya. A omen sama koti sitaafu sosokaali fu wan sani di den á du. Son sama koti sitaafu omen yali fosi den kon si taki a ná den du a ogii. Den sani ya hati, den e gi boon ati. Ma wan sani de di hati moo a sani ya. San a dati?

4. Sowtu tesi sa miti Kelesten?

⁴ Kelesten nai foondoo te goontapu sama e libi ogii anga den. Ma a sa de enke wan tesi gi u te a sani ya miti u aini a kemeente. Efu a sani ya miti i, san yu o du? Yu o komoto a waaleiti fu a sani ya ede?

5. Saide u nai foondoo te sama libi ogii anga taawan aini a kemeente?

⁵ Ala wi a sondu sama, wi e meke fowtu. Neen meke a sa pasa taki sama libi ogii anga wi aini a kemeente. Kande useefi libi ogii anga taawan aini a kemeente tu (1 Yohanisi 1:8). Winsi fa a sani ya nai pasa ala yuu, toku den sama di e dini Yehofa anga den hii ati nai foondoo te den sani ya miti den. Den nai fika a waaleiti fu a sani ya ede tu. Yehofa soi wi aini Beibel san u mu du fu wi á gwe fika en te wan baala efuso wan sisa libi ogii anga u.—Psalm 55:12-14.

6, 7. San miti wan baala? San yeepi en?

⁶ Luku san pasa anga wan baala den e kai Willi Diehl. A baala ya bigin wooko na a beikantoo fu Switzerland na a foto Bern aini 1931. A go na a Gileyad Sikoo aini 1946 na Ameekankondee. Disi a be du fu aitin leisi di a sikoo ya be holi. Baka a sikoo, neen a toon kelen-owluman aini Switzerland. Baala Diehl taki, aini mei 1949 a be piki a beikantoo fu Switzerland taki ai seeka sani fu toow. Di den baala di be e teke fesi na a beikantoo yee taki a o toow, neen den taigi en taki den o puu ala den faantiwowtu fi en neen ana. Na a pioniliwooko namo a be o man du ete. A taki: „Den á be e meke mi holi lezing. Son sama á be  e taki anga mi moo. Den be e libi anga mi enke mi be komoto a waaleiti.”

⁷ San Baala Diehl du? A taki: „U be sabi taki Beibel nai tapu sama fu toow. Neen meke mi anga mi uman begi Yehofa, neen u fika a toli gi en.” Biginbigin son baala á be e fusutan fa Yehofa be e si a toowlibi. Ma bakaten den kon fusutan a sani ya moo bun. A so den gi Baala Diehl den faantiwowtu fi en baka. Yehofa pai en fu di a á gwe fika en. * (Luku a maiki a ondoo.) U mu akisi useefi taki: ’Efu sama nai libi bun anga mi, mi o abi pasensi enke a baala ya fu wakiti fu Yehofa seeka a toli? Efuso mi o fitoow miseefi, da mi puubei fu losi a polobelema enke fa mi wani?’—Odo 11:2; leisi Mika 7:7.

8. Saide u sa denki son leisi taki taawan á libi bun anga wi efuso wan baala anga sisa?

⁸ Efu wi e si enke den á libi bun anga wi efuso wan sama aini a kemeente, da u mu holi a pakisei taki a ná ala yuu wan toli de enke fa wi e denki. Saide? Ala wi a sondu sama, neen meke a ná ala yuu wi e kaba fusutan fa sani waka tuutuu. Kande wi á sabi ala a toli tu. Boiti dati, winsi wi e si enke wi abi leti, u mu begi Yehofa fu a toli. U mu fitoow en, da u holidoo. A sani ya o yeepi u fu wi ’ati á boon a Yehofa’.—Leisi Odo 19:3.

9. San wi o luku aini a artikel ya anga a taawan?

⁹ Wi o luku dii toli fu Beibel di e soi fa sama be e libi ogii anga a foluku fu Gadu. Wi o taki fu a bakapikin fu Abalaham di den e kai Yowsefu aini a artikel ya. Wi o taki fu a fasi fa den baala fi en libi anga en. Wi o taki fu a fasi fa Yehofa libi anga Kownu Akab aini a taa artikel. Wi o luku san pasa di apostel Peitilisi be go a Antiyokiya aini Siriya. Te wi e luku den toli ya, meke moiti fu si san sa yeepi i fu yu á gwe fika Yehofa te yu e si enke sama nai libi bun anga i.

10, 11. (a) San miti Yowsefu? (b) San Yowsefu be man du di a be de a sitaafu-osu?

¹⁰ Yowsefu be e dini Yehofa anga en hii ati. Sama di a á be sabi, be  libi ogii anga en. Ma san moo hati en, a di en eigi baala libi ogii anga en. Di a be abi 17 yali den kisi en, neen den seli en enke saafu. Den sama di be bai en tyai en go a Egepte (Genesesi 37:23-28; 42:21). Di Yowsefu be de a Egepte, den lei gi en taki a be wani suwa anga wan uman, neen den sooto en sondee fu den ondoosuku a toli (Genesesi 39:17-20). A 13 yali langa Yowsefu tyotyo baka di den baala fi en seli en. A wooko enke saafu wan pisiten, baka dati den poti en a sitaafu-osu. San u sa leli fu Yowsefu efu sama e libi ogii anga u?

¹¹ Baka di Yowsefu de a sitaafu wan pisiten, neen den poti a edeman fu den sama di be e kandi win gi kownu a sitaafu-osu tu. Wan neti a man ya deen, neen Yehofa yeepi Yowsefu fu sabi san a deen wani taki. Yowsefu taigi a man taki den o puu en a sitaafu, da a o wooko gi Farao baka. Baka dati Yowsefu taigi a man ya san be miti en. Te u luku san Yowsefu taigi a man  ya wi e leli omen sani.—Genesesi 40:5-13.

12, 13. (a) Fa u du sabi taki Yowsefu á sidon pii di sama be e libi ogii anga en? (b) San Yowsefu á taigi a edeman fu den sama di be e kandi win gi Farao?

¹² Leisi Genesesi 40:14, 15. Yowsefu taki „a kisi den kisi” en tyai go a Egepte. A sani ya e soi taki a ogii miti en. Yowsefu soi kiin tu taki a sosokaali den sooto en, a á du nawan sani. Neen meke a begi a edeman fu den sama di e kandi win gi Farao fu a gi Farao a toli. Saide Yowsefu begi a man fu du a sani ya gi en? A taki: „Fu mi sa komoto ya.”

¹³ Yowsefu á be sidon pii di sama be libi ogii anga en, ma a be meke moiti fu losi a polobelema. A taigi a edeman fu den sama di e kandi win gi Farao san miti en. Ma nawan peesi aini Beibel e soi taki Yowsefu taigi sama taki a den baala fi en be seli en. Farao seefi a á taigi. Baka di den baala fu Yowsefu meke en bun anga en, Farao meke den tan a Egepte. Boiti dati a gi den ’den moo bun sani fu a kondee’.—Genesesi 45:16-20.

14. San o yeepi u fu wi á taki sani di á fiti te u si enke taawan nai libi bun anga wi aini a kemeente?

¹⁴ Te u si enke wan sama á libi bun anga wi aini a kemeente, u mu luku bun fu wi á paati a taki. Ma u mu taki anga den owluman te wan Kelesten du wan gaan sondu (Lefitikesi 5:1). Ma efu a ná wan gaan sondu, u mu meke moiti fu losi a polobelema anga u baala efuso sisa sondee fu gi sama a toli. A á de fu u taigi den owluman tu. (Leisi Mateyesi 5:23, 24; 18:15.) U mu meke moiti fu du san Beibel taki te wi e si enke sama á libi bun anga u. Son yuu wi e kon fusutan taki a ná san u be denki be pasa. Te u kon si taki u baala efuso sisa á libi ogii anga u, wi o fii bun taki wi á poli den nen sosokaali. Ná feegete, winsi yu abi leti, a polobelema ná o losi efu yu e taki sani fu hati taawan. Fu di wi á wani wi anga Yehofa poli, meke wi á wani taki sani di o hati u baala anga u sisa. Ma u wani libi bun anga den. A psalm sikiifiman taki „sama di e libi wan kiin libi nai lei gi taawan”.—Psalm 15:2, 3; Yakowbesi 3:5.

15. Sowtu wini Yowsefu fende fu di en anga Yehofa a be mati?

¹⁵ Wi e leli ete wan pelensipali sani fu Yowsefu. Den 13 yali di a be e tyotyo, a be soi taki ai denki enke fa Yehofa e denki (Genesesi 45:5-8). A á be e si enke a Yehofa be e meke den ogii ya miti en. Winsi fa a be sabi taki taawan á libi bun anga en, tokuso a sani ya á meke a kon abi takuu manii. San moo pelensipali, a á meke den swakifasi fu taawan poli en anga Yehofa. Fu di Yowsefu holidoo meke a be man si fa Yehofa e kuutu sani a wan leti-fasi. A be si fa Yehofa belesi en anga en osufamii.

16. Saide u mu meke moiti fu wi anga Yehofa toon bun mati te wi e si enke taawan nai libi bun anga wi aini a kemeente?

¹⁶ Useefi mu meke moiti fu wi anga Yehofa á poli. A mu e bigi gi u taki wi anga en a mati. Noiti u mu meke den swakifasi fu u baala anga sisa meke u gwe fika u Gadu di u lobi (Romesama 8:38, 39). Ma u mu meke moiti fu waka a Yowsefu baka te wi e si enke taawan nai libi bun anga u aini a kemeente. Meke moiti fu yu anga Yehofa toon bun mati. Puubei fu denki enke fa ai denki. Efu u du san u man fu losi wan polobelema enke fa a Beibel taki, u mu fika a toli gi Yehofa. U sa biibi taki te a yuu doo, Yehofa o losi a polobelema enke fa a wani.

17. Fa u sa soi taki wi e fitoow „a Sama di e koti kuutu a hii goontapu”?

¹⁷ Sama o go e libi ogii anga u solanga u de aini ogii goontapu ya. Kande taawan aini a kemeente efuso wan sama di i sabi o libi ogii anga i. Yu á mu meke a sani de puu yu a waaleiti (Psalm 119:165). Ma winsi san e pasa u mu dini Yehofa. Begi en fu a yeepi i da i fitoow en. Holi a pakisei tu taki wi a sondu sama. A ná ala yuu wan sani pasa enke fa u denki. Neen meke u mu waka a Yowsefu baka. Wi á mu e taki sani fu taawan di á fiti, bika a sani ya sa meke a polobelema kon moo ogii. A moo bun fu wakiti Yehofa anga pasensi fu a seeka a toli, pe fu fitoow useefi. Meke moiti fu yu anga Yehofa á poli tu. Efi i du den sani ya, Yehofa o piisii anga yu. A o belesi i leti enke Yowsefu. I sa biibi Yehofa „a Sama di e koti kuutu a hii goontapu”, bika „ala yuu ai du sani a wan leti fasi”.—Genesesi 18:25; Deitolonomi 32:4.

18. San wi o luku aini a taa artikel?

¹⁸ Aini a taa artikel wi o luku tu taa toli fu Beibel di e soi fa sama be e libi ogii anga a foluku fu Gadu. Den toli ya o yeepi u fu si fa sakafasi anga a gi di u mu gi taawan paadon o yeepi u fu denki enke fa Yehofa e denki.