1. San Yesaya be taki fu Yesesi? Saide a sani di Yesaya taki fu Yesesi e gi u taanga-sikin?

A POLOFEITITOLI di Yesaya be taki fu Yesesi Kelestesi e gi u taanga-sikin anga howpu. Yesaya be taki te Yesesi o go e koti kuutu, ’a ná san a si namo a o luku. Te a o kaasi sama, a ná san a yee wawan a o luku. A o koti kuutu gi den pootiman a wan letifasi’ (Yesaya 11:3, 4). Saide a sani ya e gi u taanga-sikin? A fu di wi e libi aini wan goontapu pe sama e kuutu taawan sondee den sabi den. Den sama fu a goontapu ya e wooko anga san den e si te den e kuutu taawan, neen meke wi abi Yesesi fanowdu, bika ai koti kuutu a wan letifasi. Te ai koti kuutu, a nai wooko anga san a si namo.

2. San Yesesi be taki u mu du? San wi o luku aini a artikel ya?

² Wi abi a okasi ala dei fu soi fa wi e si taawan. Fu di wi abi sondu meke a ná ala yuu wi e si taawan enke fa Yesesi e si den. A den sani di wi e si wi e poti pakisei. Ma Yesesi be wasikoi u taki: „Te wi e koti kuutu, wi á mu e wooko  anga san wi e si. Ma u mu e koti kuutu a wan letifasi” (Yohanisi 7:24). Yesesi wani u si taawan enke fa ai si den. A á wani wi e poti pakisei a san wi e si te u de makandaa anga taawan. Wi o luku dii sani aini a artikel ya di sama e luku te den e kuutu taawan: A kondee efuso a nasi fu wan sama, omen moni wan sama abi anga omen yali wan sama abi. Te wi o luku den toli ya wi o si fa u sa wooko anga san Yesesi be taki te u de makandaa anga taawan.

3, 4. (a) Saide Peitilisi kengi a fasi fa a be e si den sama di á be de Dyu? (Luku a fowtow na a bigin.) (b) Sowtu nyun sani Yehofa be leli Peitilisi?

³ Pakisei fa Peitilisi fii di a be mu go a Koneiliyesi osu a Sesareya, wan man di á besnei (Toli 10:17-29). Fanafu Peitilisi nyoni, a leli taki den sama di á besnei, á kiin. Ma wantu sani pasa di be yeepi en fu kengi a fasi fa a be e denki. Gadu be meke a si wan fisyun (Toli 10:9-16). Peitilisi si wan gaan duku e saka komoto a hemel. Omen sowtu meti di á kiin be de aini a duku ya. Neen wan siten taigi en taki: „Peitilisi opo, salakiti wan meti da i nyan.” Peitilisi á be wani nyan. Neen a siten taigi en taki: „Kaba, yu á mu taki den sani di Gadu kiin, á kiin.” Di Peitilisi si a fisyun a á be kaba fusutan san Gadu be wani taigi en. A á teke langa neen den bosikopuman fu Koneiliyesi doo neen. Di a santa yeye soi Peitilisi san a mu du, neen a go anga den bosikopuman a Koneiliyesi osu.

⁴ Efu Peitilisi be e denki enke den Dyu, a á be o go a Koneiliyesi osu. Den Dyu á be e go a sama fu taa nasi osu. Ma saide Peitilisi go a Koneiliyesi osu? Winsi a á be kaba lobi den sama di á de Dyu, tokuso di a si a fisyun anga di a santa yeye tii en, a kengi a fasi fa a be e denki. Baka di Peitilisi aliki Koneiliyesi a taki: „A no fosi mi si taki Gadu á lobi wan sama moo a taawan. Ma winsi sowtu kondee wan sama komoto, efu ai lesipeki Gadu, efu ai libi a wan letifasi, Gadu o lobi en” (Toli 10:34, 35). Peitilisi be lobi a nyun sani di a leli. Den taa Kelesten seefi be mu kengi a fasi fa den be e si sama di á be de Dyu. Fa den be mu du a sani ya?

5. (a) San Yehofa wani ala Kelesten fusutan? (b) Fa u sa si taawan, winsi fa u de a waaleiti?

⁵ Yehofa be meke Peitilisi yeepi den taa Kelesten fu fusutan taki a nai paati bee. Yehofa nai luku sowtu nasi a wi, sowtu kondee wi e tan, a lo fu wi efuso sowtu tongo wi e taki. Solanga wi e lesipeki en, neen wi e du san a taki a o lobi u (Galasiyasama 3:26-28; Openbaring 7:9, 10). Kande yu e si taki Yehofa nai paati bee tuu. Ma san i mu du efi i kiya aini wan osufamii efuso wan kondee pe sama lobi paati bee? Winsi yu e  si enke i nai paati bee, kande pikinpikin sani de di e soi taki yu á lobi sama fu ala nasi. Peitilisi be e yeepi taawan fu fusutan taki Gadu nai paatibee, tokuso a be e paati bee ete (Galasiyasama 2:11-14). Fa u sa soi taki wi e du san Yesesi taki? Fa u sa soi taki u nai paati bee?

6. (a) San o yeepi u fu wi á paati bee? (b) Fa den sani di wan baala di abi faantiwowtu sikiifi, e soi u fu a baala?

⁶ Efu u wani sabi efu wi e paati bee, u mu ondoosuku useefi luku efu wi e tyai useefi enke fa a Wowtu fu Gadu taki (Psalm 119:105). U sa akisi wan mati di wi e fitoow efu a si enke wi e paati bee. Bika useefi á poi sabi efu wi e paati bee (Galasiyasama 2:11, 14). Kande wi e paati bee te neen u nai fusutan moo taki wi abi a polobelema ya. A sani ya be pasa anga wan baala di abi gaan faantiwowtu. A be sikiifi wantu sani fu wan toowpaa di e du ala san den man aini a fuuten diniwooko. A baala di be e du a fuuten diniwooko a be fu wan nasi di sama be e soso. A baala di abi faantiwowtu sikiifi omen bun sani fu a baala ya, ma toku a taki: „Winsi fa a baala ya a fu a nasi ya, toku den manii fi en anga a fasi fa ai libi e soi taki a ná te wan sama a fu a nasi ya, da dati wani taki a tyobo efuso a wisiwasi.” San a toli ya e leli u? Winsi omen faantiwowtu wi abi aini a olikanisâsi, u mu ondoosuku useefi fu sabi efu wi e paati bee. U mu meke taawan yeepi u tu. Ma san u sa du moo?

7. Fa u sa soi taki ’wi opo wi ati’ gi ala sama?

⁷ Efu „wi opo wi ati” gi taawan, wi o man lobi sama fu ala nasi. U ná o paati bee (2 Korentesama 6:11-13). Anga den sama fi i lo, i nasi efuso i kondee wawan yu e paa? Anga sama di yu anga den e taki aseefi tongo namo yu e paa? Meke moiti fu paa anga sama fu taa nasi tu. I sa akisi baala anga sisa fu wan taa nasi fu wooko anga yu aini a peleikiwooko. I sa kai den tu fu kon nyan a yu osu efuso fu du wan taa sani (Toli 16:14, 15). Bakaten iseefi o si taki yu o moo lobi den. I ná o go e paati bee moo. Meke u luku wan taa fasi fa sama e poti pakisei ’a san den e si’.

8. Fa Lefitikesi 19:15 e leli u fu si sama di gudu anga sama di pooti?

⁸ Son sama e paati bee fu di den e luku efu wan sama gudu efuso pooti. Lefitikesi 19:15 taki: „Wi á mu e koti kuutu a wan fasi di á fiti. Winsi a wan pootiman efuso wan guduman, wi á mu paati bee. U mu e koti kuutu a wan letifasi.”

9. San Salomo be sikiifi? San a sani di Salomo sikiifi e leli u?

⁹ Fa den gudu fu wan sama efuso a pooti di a pooti, sa meke u si a sama? Gadu be meke Salomo sikiifi taki: „Sama nai wani paa anga pootiman, ma guduman lai mati” (Odo 14:20). San a  nongo ya e leli u? Efu wi á luku bun, a den sama di gudu wawan wi o wani enke mati, ma u ná o wani paa anga pootiman. Saide a á bun te sama e paati bee fu di den e poti pakisei na a gudu di wan sama abi?

10. Saide Yakowbesi be wasikoi den Kelesten?

¹⁰ Efu wi e poti pakisei na a gudu di u baala anga sisa abi, wi o meke a kemeente á libi na a wan moo. Na a sani ya be pasa aini son kemeente na a ten fu den apostel. Yakowbesi be wasikoi den Kelesten taki den á mu paati bee. (Leisi Yakowbesi 2:1-4.) Useefi á mu du sani di sa meke a kemeente á libi na a wan. Ma san u mu du fu wi á poti pakisei a omen moni efuso gudu wan sama abi?

11. A den gudu di wan sama abi e meke en anga Yehofa toon mati?

¹¹ U mu si u baala anga sisa enke fa Yehofa e si den. A ná a gudu di wan sama gudu efuso a pooti di a pooti e meke Yehofa lobi en. A ná te wan sama abi tyaipi moni efuso a abi omen gudu, da en anga Yehofa e toon mati. A sani di Yesesi be taki a tuu. Yesesi be taki ’a o taanga gi guduman fu go aini a Kownukondee fu hemel’, ma a á taki guduman ná o go aini a Kownukondee (Mateyesi 19:23). Yesesi be taki tu taki: „Koloku  fu u di pooti, bika wi o fende a Kownukondee fu Gadu” (Lukasi 6:20). A sani ya á wani taki na ala pootiman be o aliki a bosikopu fu Yesesi fu den sa fende belesi. A omen pootiman á be toon Yesesi bakaman. A sani ya e soi taki a ná a gudu di wan sama abi o soi efu en anga Gadu a mati.

12. San Beibel e taki fu pootiman anga guduman?

¹² A pootiman anga guduman e dini Yehofa aini a ten ya. Ma ala den lobi en. Den e dini en anga den hii ati. Beibel e taigi den sama di gudu taki „den á mu fitoow den gudu fu den di sa lasi gwe, ma a Gadu den mu fitoow”. (Leisi 1 Timotiyesi 6:17-19.) Beibel taki sani ná o waka bun anga wan sama di lobi moni, winsi a gudu efuso pooti (1 Timotiyesi 6:9, 10). Te wi e si u baala anga sisa enke fa Yehofa e si den, u ná o poti pakisei a san den abi efuso san den ná abi te wi e soi den taki u lobi den. Ma fa fu a yali fu wan sama? A sa meke u paati bee anga taawan tu?

13. San Beibel e taki fu a lesipeki di u mu lesipeki den gaandiwan?

¹³ Beibel e soi wantu leisi taki u mu lesipeki den gaandiwan. Lefitikesi 19:32 taki: „U mu lesipeki den gaandiwan. U mu e holi den a pakisei. U mu lesipeki u Gadu. Mi a Yehofa.” Odo 16:31 taki: „Weti uwii a wan kownu ati di moin na a ede fu den sama di e waka na a leti pasi.” Pawlesi be taigi Timotiyesi taki a á mu suku fini tumisi te ai kuutu den gaandi baala, ma a be mu si den enke en dda (1 Timotiyesi 5:1, 2). Winsi a Timotiyesi be e teke fesi te en anga gaandi baala be de makandii, a be mu soi taki ai booko en ede anga den. A be mu lesipeki den tu.

14. On ten a de fanowdu fu poti wan sama a pasi, winsi a gaandi moo wi?

¹⁴ Fa sani mu waka te wan gaandi Kelesten du sondu fu seefi efuso te ai gi taawan taanga-sikin fu du san Yehofa á lobi? Noiti Yehofa o tapu en ain te a si wan sama e du sondu fu seefi, winsi a sama gaandi efuso taawan e lesipeki en. Yesaya 65:20 taki: „Wan sama di du sondu o dede fu di fuuku o kisi en, winsi a wan ondoo yali namo a abi.” Eseikiyeli be si aseefi sani ya aini wan fisyun tu (Eseikiyeli 9:5-7). A moo pelensipali sani di u mu du, a lesipeki u mu lesipeki Yehofa, a moo gaandiwan fu senten (Daniyeli 7:9, 10, 13, 14). A lesipeki di wi e lesipeki en, e gi u taanga-sikin fu sidon taki anga wan sama di á tyai enseefi bun, winsi omen yali a abi.​—Galasiyasama 6:1.

15. San apostel Pawlesi leli u fu a lesipeki di u mu lesipeki yonkuu baala?

¹⁵ Ma efu wan baala yonkuu noh? A de fanowdu fu lesipeki? Eeye. Pawlesi be taigi Timotiyesi taki: „Ná meke nawan sama wisiwasi i fu di i yonkuu. Ma a fasi fa yu e taki, a fasi fa yu e tyai iseefi, a lobi fi i, a biibi fi i, anga a kiin libi fi i mu meke den sama di e aliki Gadu si taki den sa waka ai baka” (1 Timotiyesi 4:12). Di Pawlesi sikiifi a sani ya, a 30 yali Timotiyesi be abi. Ma toku Pawlesi be gi en gaan faantiwowtu. San a toli ya e leli u? Wi á mu luku a yali fu  wan yonkuu baala, da u denki taki a ná o poi du son sani. Pakisei den sani di Yesesi be man du di a be abi 33 yali namo.

16, 17. San den owluman mu holi a pakisei te den e luku efu wan baala mu toon dinali efuso owluman? (b) Fa den gwenti fu pe wi e tan efuso a fasi fa wi e denki sa tapu u fu wooko anga san Beibel taki?

¹⁶ Sama nai lesipeki yonkuman aini son kondee. Neen meke winsi yonkuu baala e du san Beibel taki, son owluman nai wani gi yonkuu baala a gaandi fu toon dinali efuso owluman. Ma Beibel nai taki omen yali wan baala mu abi fu man toon dinali efuso owluman (1 Timotiyesi 3:1-10, 12, 13; Titesi 1:5-9). Efu wan owluman e wooko anga den gwenti fu a kondee fi en te ai luku efu yonkuu baala poi tyai faantiwowtu, da a nai wooko anga san Gadu Wowtu taki. Owluman á mu wooko anga den gwenti fu a kondee fu den te den e luku efu wan yonkuu baala man tyai faantiwowtu. Ma den mu wooko anga san a Wowtu fu Gadu taki.​—2 Timotiyesi 3:16, 17.

¹⁷ Te owluman e luku sama den o poti enke dinali efuso owluman, den mu wooko anga san Beibel taki efuso den o meke son baala á poi toon dinali efuso owluman. Wan dinali aini wan kondee be e du en wooko bun. Ala den owluman be e taki ai du den sani di Beibel taki wan baala mu du fu man toon owluman. Ma toku son wan fu den owluman be taki te den luku a dinali, da den e si taki en fesi yonkuu tumisi fu toon owluman, neen meke den á poti en enke owluman. A wan tyali sani taki den á poti a baala ya enke owluman di den luku a baala ya fesi. A omen sama fu a goontapu e denki so. Ma wi enke Kelesten mu poti pakisei a san Beibel e taki. Wi á mu wooko anga fa wi e denki efuso den gwenti fu a pisi pe wi e tan. A sani ya o yeepi u fu du san Yesesi taki. A ná san wi e si namo wi o poti pakisei te wi e luku taawan.

18, 19. San o yeepi u fu si u baala anga sisa enke fa Yehofa e si den?

¹⁸ Winsi wi abi sondu, toku u sa meke moiti fu si taawan enke fa Yehofa e si den. Yehofa nai paati bee (Toli 10:34, 35). Ala u mu poti pakisei a den sani di sikiifi aini Gadu Wowtu. Te wi e wooko anga san Beibel taki, wi e soi taki wi e du san Yesesi taki. U nai „wooko anga san wi e si” te wi e luku taawan.​—Yohanisi 7:24.

¹⁹ Dyonson u Kownu Yesesi o kuutu ala sama. A o wooko anga den weiti fu Gadu te a o koti kuutu. A ná o wooko anga san a si efuso san a yee namo (Yesaya 11:3, 4). Wi e angii fu a moin ten de.