1-2. (a) San den tiiman o taki dyonson? (b) Sowtu akisi wi o luku?

PAKISEI a ten di den tiiman o taki „freide de, ala sani e go bun” leti enke fa Beibel be taki a fesi. Kande den o gafa taki noiti ete sani be e go bun a goontapu so. Den tiiman o wani u biibi taki den poi losi ala den polobelema fu a goontapu. Ma den ná o poi tapu a sani di o pasa baka te den taki „freide de, ala sani e go bun”. Saide? Beibel taki, „wanboowanboo ogii o miti den. . . . Den ná o poi kibii gi a ogii di o miti den”.​—1 Tes. 5:3.

² U wani sabi a piki fu wantu pelensipali akisi: San o pasa na a ten fu a „gaan banowtu”? San Yehofa wani u du a ten de? San u mu du nownow fu man holidoo na a ten fu a gaan banowtu?​—Mat. 24:21.

3. Enke fa Openbaring 17:5, 15-18 e soi, da fa Gadu o poli a „Gaan Babilon”?

³ Leisi Openbaring 17:5, 15-18. A „Gaan Babilon” o poli! Enke fa u be luku kaba, da den tiiman ná o poi tapu a sani ya fu a á pasa. Saide? Bika a ’Gadu o meke den du san a abi a pakisei’. San Gadu o meke den du? A o meke den poli ala den falisi keliki. A o meke den poli den keliki  di e kai denseefi Kelesten tu. * A den „tin tutu” fu a „ogii lebi meti” Gadu o meke du a sani ya. Den tin tutu na ala den tiiman di e holibaka gi a „ogii meti”. A „ogii meti” a den Verenigde Naties (Openb. 17:3, 11-13; 18:8). Te den tiiman ya poli den falisi keliki, da u sabi taki a gaan banowtu bigin. A sani ya o seke ala sama a goontapu.

4. (a) San den tiiman o taki fu soi taki den abi leti fu poli a Gaan Babilon? (b) San den sama di be de aini den keliki o du?

⁴ Wi á sabi san den tiiman o taki fu soi taki den abi leti fu poli a Gaan Babilon. Kande den o taki a den keliki e meke freide á de a goontapu. Kande den o taki den e mumui anga politiki pasa peesi. Efuso kande den o taki den keliki gudu tumisi (Openb. 18:3, 7). A gei enke a ná ala den sama di de aini den falisi keliki o dede te den tiiman o poli den keliki. Ma a gei a den olikanisâsi fu den falisi keliki den o poli. Te den falisi keliki á de moo, den sama di be de aini den keliki ya o si taki den fesiman fu den be e koli den. Kande te a sani ya pasa, den sama fu den keliki ná o wani yee sani fu den keliki ya moo.

5. San Yehofa paamisi taki a o du na a ten fu a gaan banowtu? Saide a o du a sani ya?

⁵ Beibel nai soi on langa a o teke fu poli a Gaan Babilon, ma u sabi taki a ná o langa tumisi (Openb. 18:10, 21). Yehofa paamisi taki a o „satu a ten” fu a gaan banowtu „gi den sama di a kai”, da den tiiman ná o poli a tuu biibi (Malik. 13:19, 20). Ma san Yehofa wani u du na a pisiten di a gaan banowtu o bigin, te anga Alimakedon?

6. Boiti taki u nai holibaka gi falisi keliki, san u mu du?

⁶ U be si aini a artikel a fesi taki Yehofa wani u komoto aini a Gaan  Babilon. Ma ná dati wawan u mu du. U mu dini Yehofa tu enke fa a wani. Meke u luku tu fasi fa u sa du a sani ya.

7. (a) Fa u sa soi taki wi e holi den weiti fu Yehofa di e soi fa u mu tyai useefi? (b) Fa Hebrewsama 10:24, 25 e soi taki a de taanga fanowdu fu tan go a komakandaa, moomoo aini a ten ya?

⁷ A fosiwan, u mu holi den weiti fu Yehofa di e soi fa u mu tyai useefi. Wi á mu tyai useefi enke den sama fu a goontapu. U nai libi wan hululibi. Wi e si a siibi di man anga man efuso uman anga uman e siibi anga denseefi enke wan tyobo fasi fu libi. Na aseefi fasi wi e si a toow di den e toow. Wi á lobi nawan fu den fasi fu libi ya (Mat. 19:4, 5; Rom. 1:26, 27). Du fu tu, u mu e kon makandaa anga den baala anga sisa fu u fu dini Gadu. Winsi san e pasa u mu e du ala san u man fu kon makandaa anga u baala anga sisa, winsi aini wan Kownukondee zaal, wan baala osu efuso taa peesi. Fu taki en kiin, u mu e kon makandaa „o moo wi e si a dei e koosube”.​—Leisi Hebrewsama 10:24, 25.

8. Sowtu bosikopu wi o paati aini a ten di e kon?

⁸ A gei enke a wan taa sowtu bosikopu wi o paati na a ten fu a gaan banowtu. Nownow, wi e paati a bun nyunsu fu a Kownukondee. Wi e meke moiti fu yeepi sama fu toon Yesesi bakaman. Ma na a ten fu a gaan banowtu, a gei enke a wan taa bosikopu wi o paati di o de enke gaan koko eisi (Openb. 16:21). Kande wi o paati a bosikopu taki a goontapu fu Saatan o poli. Di a yuu o doo, wi o sabi pilisisi san na a bosikopu di wi o paati. Na aseefi fasi wi o paati a bosikopu ya enke fa wi e peleiki moo enke wan ondoo yali kaba? Efuso a wan taa fasi? We, wi abi fu wakiti fu si fa wi o paati a bosikopu ya. Wi á sabi fa wi o peleiki a ten de, ma u sabi taki wi o fende a gaandi fu paati a kuutu bosikopu fu Yehofa. U mu abi deki-ati fu man du a sani ya!​—Eseik. 2:3-5.

9. San den tiiman o du di den o yee a bosikopu di wi o paati? San u sa biibi?

⁹ A gei enke den tiiman ati o boon te den o yee a bosikopu di wi e paati, da den o wani tapu u fu wi á peleiki noiti moo. Ma leti enke fa Yehofa e holibaka gi u nownow, a so u mu biibi taki a o yeepi wi a ten de tu. U sa biibi taki Yehofa o gi wi a kaakiti di wi abi fanowdu fu du san a wani.​—Mika 3:8.

10. Enke fa Lukasi 21:25-28 e soi, da san gaanse sama o du na a ten fu a gaan banowtu?

¹⁰ Leisi Lukasi 21:25-28. A ten fu a gaan banowtu, den sama o foondoo te den o si fa ala den sani di den be e fitoow e poli. Sani enke politiki, a bisnis fu a goontapu anga den taa sani fu a goontapu di den be denki taki o tan fu teego. Den o „buuya”. Den o feele taki den o dede bika noiti sani be ogii a goontapu so (Sef. 1:14, 15). Kande a ten de a libi o moo taanga gi a foluku fu Yehofa tu. Fu di wi a ná wan pisi fu a goontapu meke wi o abi fu nyan pina. Kande a ná ala yuu wi o abi sani enke nyanyan anga taa pelensipali sani di wi abi fanowdu.

11. (a) Saide den tiiman anga den sama fu a goontapu o daai kon a den Yehofa Kotoigi? (b) Saide u ná abi fu feele a gaan banowtu?

¹¹ Kande den sama di be de aini den keliki ati o boon di den o si taki den tiiman  á poli a olikanisâsi fu den Yehofa Kotoigi. Pakisei fa den o ligei. Kande den o paati omen lei toli fu wi a internet, tv efuso laadiyow. Saatan anga den tiiman o buuse u, bika a u wawan o fika fu ala den keliki a goontapu. Den ati o boon di den o si taki a ná ala den keliki den poli. Neen meke den o daai kon a wi. Den tiiman o kon a wi enke Gok fu Magok. * Den o kon a wan fu puu a foluku fu Yehofa a pasi (Eseik. 38:2, 14-16). Kande wi e booko wi ede fa sani o de aini a gaan banowtu, fu di wi á sabi pilisisi fa sani o waka. Ma san u sabi a taki u ná abi fu feele a gaan banowtu. Yehofa o soi u san u mu du fu tan a libi (Ps. 34:19). Wi o „opo taampu leti-opu” bika u sabi taki ’a yuu di Gadu o fii wi de koosube’. *

12. Fa „a koni saafu di u sa fitoow” e yeepi u fu de seekaseeka gi den sani di o pasa aini a ten di e kon?

¹² A omen ten kaba a „koni saafu di u sa fitoow” e seeka u fu wi á gwe fika Yehofa na a ten fu a gaan banowtu (Mat. 24:45). A omen fasi den e du a sani ya. Wan fu den fasi fa den du a sani ya, a den konkelesi fu 2016 te anga 2018 di den be seeka gi u. Den konkelesi ya be gi u taanga-sikin fu abi den manii di o yeepi u fu holidoo moo a dei fu Yehofa e koosube. Meke u luku den manii ya baka.

13. San o yeepi u fu wi á gwe fika Yehofa? Saide a nownow u mu soi taki u nai gwe fika Yehofa?

¹³ Ná gwe fika Yehofa: A nen fu a konkelesi fu 2016 a be „Ná gwe fika Yehofa!” U leli na a konkelesi ya taki efu u meke moiti fu wi anga Yehofa toon moo bun mati, u ná o gwe fika en. U be leli tu taki u mu e begi Yehofa ala yuu. U mu e sutudeli a Wowtu fi en tu. Den sani ya o yeepi u fu kon moo koosube neen. Te wi e du den sani ya wi o poi holidoo winsi san e miti u. Moo a kaba fu a goontapu fu Saatan e koosube, moo tesi o miti u pe wi o abi fu soi taki wi e holibaka gi Gadu anga en Kownukondee. Sama o moo wisiwasi u (2 Peit. 3:3, 4). Wan fu den sani di o meke den o wisiwasi u, a di u nai mumui anga a goontapu. Neen meke a nownow u mu meke moiti fu wi á gwe fika Yehofa. A sani ya o yeepi u fu wi á gwe fika en na a ten fu a gaan banowtu.

14. (a) San o kengi na a ten fu a gaan banowtu? (b) Saide u mu soi taki u nai gwe fika Yehofa a ten de?

¹⁴ Sani o kengi na a ten fu a gaan banowtu. A ten de, ala den salufu Kelesten di be de a goontapu ete o go a hemel fu feti na Alimakedon (Mat. 24:31; Openb. 2:26, 27). Dati wani taki den baala di e tii a wooko a hii goontapu nownow ná o de a goontapu moo. Ma taa baala o de di o teke fesi. Wantu baala di de aini a gaan kulu o teke fesi. Te wi o holibaka gi den baala ya, da wi o soi taki u nai gwe fika Yehofa. Efu u wani tan a libi, u mu wooko anga san den baala ya o taigi u!

15. San o yeepi u fu holidoo? Saide a nownow u mu meke moiti fu holidoo?

 ¹⁵ Ná gi abaa: A nen fu a konkelesi fu 2017 a be „Ná gi abaa!”. A konkelesi ya be gi u taanga-sikin fu holidoo winsi sowtu tesi e miti u. U be leli taki a ná te sani e go bun namo u mu holidoo, ma u mu holidoo tu te sani nai go bun (Rom. 12:12). Noiti u mu feegete san Yesesi be paamisi u. A be taki: „Na a sama di holidoo te na a kaba o fende libi” (Mat. 24:13). A sani ya wani taki u mu holidoo winsi sowtu tesi e miti u. Efu wi e holidoo nownow, wi o man holidoo na a ten fu a gaan banowtu.

16. San e meke wan sama abi tuutuu deki-ati? San o yeepi u fu moo abi deki-ati nownow?

¹⁶ Deki-ati: A nen fu a konkelesi fu 2018 a be „U mu abi deki-ati”! U be leli na a konkelesi ya taki a ná te wan sama nai feele fu du son sani da dati wani taki a abi deki-ati. Efu u wani abi deki-ati, u mu e fitoow Yehofa. San o yeepi u fu moo fitoow Yehofa? U mu e leisi a Wowtu fi en ala dei, da u teke ten pakisei fa Yehofa yeepi a foluku fi en den ten di pasa (Ps. 68:20; 2 Peit. 2:9). Di den tiiman o kon feti anga u na a ten fu a gaan banowtu, u mu soi taki wi abi deki-ati. A ten de u mu moo fitoow Yehofa tu moo iniiwan ten a fesi (Ps. 112:7, 8; Heb. 13:6). Efu wi e fitoow Yehofa nownow, wi o abi deki-ati sai fu holidoo te Gok o kon feti anga u. *

17. Saide u ná abi fu feele Alimakedon? (Luku a fowtow a fesise fu A Wakititolen.)

¹⁷ Enke fa u be si aini a artikel a fesi, da gaanse fu u meke aini den „lasiti dei” fu a goontapu ya. Ma wi abi a howpu tu fu pasa a gaan banowtu. Alimakedon o tyai wan kaba kon na a goontapu fu Saatan. Ma u ná abi fu feele. Saide? Bika a Yehofa seefi o feti gi u (Odo 1:33; Eseik. 38:18-20; Sak. 14:3). Yehofa o taigi Yesesi  on ten a mu bigin a feti ya. A o feti a feti ya makandaa anga miliyunmiliyun engel anga den salufu Kelesten di go a hemel. Den o feti anga Saatan, den ogii yeye anga den tiiman anga den suudati fu den.​—Dan. 12:1; Openb. 6:2; 17:14.

18. (a) San Yehofa paamisi u? (b) Fa Openbaring 7:9, 13-17 e gi i taanga-sikin fu a ten di e kon?

¹⁸ Yehofa paamisi u taki: „Winsi sowtu sani sama meke fu feti anga yu, a ná o abi wini” (Yes. 54:17). Wan „gaan kulu sama” di e dini Yehofa anga den hii ati o „komoto aini a gaan banowtu” libilibi! Den sama ya o dini Yehofa go doo. (Leisi Openbaring 7:9, 13-17.) Beibel e soi u kiin taki u ná abi fu feele te wi e pakisei a ten di e kon. U sabi taki „Yehofa e yeepi den sama di e dini en anga den hii ati” (Ps. 31:23). Ala den sama di lobi Yehofa o piisii te a o kon a kiin taki ala den sani di Saatan be e taki fi en a lei.​—Eseik. 38:23.

19. Sowtu howpu wi abi gi a ten di e kon?

¹⁹ Pakisei san be o sikiifi a 2 Timotiyesi 3:2-5 efu a den sama di o de aini a nyun goontapu a be e taki. A ten de Saatan ná o de moo. (Luku a faki „ A fasi fa sama o de a ten de.”) Baala George Gangas a be wan fu den baala di be e tii a wooko. A baala ya be taki: „Pakisei fa a goontapu o de te ala sama e dini Yehofa! Dyonson yu o fende a gaandi fu tan aini a nyun goontapu. Yu o libi solanga Yehofa de a libi. Wi o libi fu teego.” A sani ya a wan gaan sani!