SUTUDI-ARTIKEL 40
Peleiki fayafaya na a kaba pisi fu den „lasiti dei”
„U mu taampu gingin, wi á mu buuya. U mu wooko taanga gi Masaa.”—1 KOR. 15:58.
SINGI 58 Suku sama di wani aliki
SAN WI O LELI *
1. San e soi taki wi e libi aini den „lasiti dei”?
A BAKA a yali 1914 i meke? Efi i meke baka a yali ya, da i hii libi langa i libi aini den „lasiti dei” fu a goontapu ya (2 Tim. 3:1). Yesesi be taki aini den lasiti dei, kondee be o go e feti anga kondee. Angiiten, seke-doti, anga takuu siki be o de na ala se. Sama be o kon moo ogii dei fu dei. Boiti dati, den be o du ogii anga a foluku fu Gadu. Ala wi e yee fu den sani ya aini a ten ya (Mat. 24:3, 7-9, 12; Luk. 21:10-12). Wi e si taki sama e tyai denseefi enke fa apostel Pawlesi be taki. (Luku a faki „ A fasi fa sama e tyai denseefi nownow.”) Wi enke Yehofa Kotoigi e biibi taki wi e libi aini den „lasiti dei” fu a goontapu ya.—Mika 4:1.
2. Sowtu akisi wi o luku?
2 A yali 1914 pasa omen ten kaba, neen meke u sabi taki wi e libi na a kaba pisi fu den „lasiti dei”. A kaba koosube, neen meke u wani sabi den piki fu wantu pelensipali akisi: San o pasa na a kaba fu den „lasiti dei”? San Yehofa wani u du fosi den sani ya pasa?
SAN O PASA NA A KABA FU DEN „LASITI DEI”?
3. Te u luku san sikiifi a 1 Tesalonikasama 5:1-3, da san den tiiman fu a goontapu o taki?
3 Leisi 1 Tesalonikasama 5:1-3. Aini a tekisi ya Pawlesi e taki fu „a dei fu Yehofa”. A dei fu Yehofa o bigin te den o poli a „Gaan Babilon” (ala den falisi keliki a goontapu), da o kaba na Alimakedon (Openb. 16:14, 16; 17:5). Fosi a „dei” ya doo, da den tiiman o bali taki „freide de, ala sani e go bun”. Den tiiman fu a goontapu ya gwenti taki denseefi sani ya te den e seeka sani fu den kondee wooko makandaa. * Ma a sani ya a ná aseefi enke a freide di Beibel taki den o bali. Saide u sa taki a sani ya? Bika te den o taki „freide de, ala sani e go bun”, da omen sama o biibi a sani ya. Den o si enke den tiiman fu a goontapu sete sani fu meke ala sani go bun a goontapu tuutuu. Ma wanboowanboo wan „gaan banowtu” o kon, da „ogii o miti den”.—Mat. 24:21.
4. (a) San a wantu sani di wi á sabi fu a ten di den o bali taki „freide de, ala sani e go bun”? (b) San u sabi kaba fu a toli ya?
4 U sabi wantu sani di o pasa te den o bali taki „freide de, ala sani e go bun”. Ma wantu sani de di wi á sabi. Wi á sabi san o pasa meke den o bali a sani ya, efuso fa den o bali en. Wi á sabi tu efu a omen leisi den o bali en efuso wan leisi namo. Winsi san o pasa, wi á mu meke nawan sama efuso iniiwan sani koli u, taki den tiiman fu a goontapu ya poi meke freide de a goontapu. A moo pelensipali sani a fu de na ain, bika te den o bali a sani ya wi o sabi taki „a dei fu Yehofa” o bigin.
5. Fa 1 Tesalonikasama 5:4-6 e yeepi u fu de seekaseeka gi a „dei fu Yehofa”?
5 Leisi 1 Tesalonikasama 5:4-6. Pawlesi taigi u san u mu du fu seeka gi a „dei fu Yehofa”. A taki „wi á mu siibi enke fa den taa sama e siibi”, ma u mu „de na ain”. Wan sani di o yeepi u fu de na ain, a fu luku bun fu wi á mumui anga politiki. Efu wi e taki efuso du sani di e soi taki wi e mumui anga politiki, a sani ya o meke u toon wan „pisi fu a goontapu” (Yoh. 15:19). U sabi taki na a Kownukondee fu Gadu wawan poi meke freide de a goontapu.
6. San u wani yeepi taawan fu du? Saide u mu du a sani ya?
6 Boiti taki u mu de na ain, u mu yeepi taawan tu fu kon sabi den sani di Beibel be taki o pasa. A nownow u mu meke moiti fu du a sani ya, bika u sabi taki te a gaan banowtu bigin a o lati gi sama fu kon dini Yehofa. Neen meke u mu du ala san u man fu peleiki gi sama nownow! *
PELEIKI FAYAFAYA
7. San Yehofa wani u du nownow?
7 A á fika langa moo fu a „dei fu Yehofa” doo, neen meke a wani u du ala san u poi aini a peleikiwooko. U mu e „wooko taanga gi Masaa” ala yuu (1 Kor. 15:58). Yesesi be taki a fesi sowtu wooko u be o du. Di a be e taki fu ala den sani di be o pasa aini den lasiti dei, a be taki tu: „A bun nyunsu mu paati na ala kondee fosi” (Malik. 13:4, 8, 10; Mat. 24:14). Pakisei a sani ya: Ala yuu te i go aini a peleikiwooko, yu e yeepi fu meke a polofeititoli ya kon tuu.
8. San e soi taki a peleikiwooko e go a fesi?
8 San u sa taki fu a fasi fa a peleikiwooko e go a hii goontapu? Ala yali moo anga moo sama e yee a bun nyunsu. Peleikiman kon moo ipi a hii goontapu. Aini a yali 1914, a wan sani fu 5155 peleikiman be de aini 43 kondee. Nownow a wan sani fu 8.500.000 peleikiman de aini 240 kondee. Ma a wooko á kaba ete. Wi á mu weli fu paati a bosikopu taki a Gadu Kownukondee wawan poi puu den fuka fu ala sama.—Ps. 145:11-13.
9. Saide wi á mu weli fu paati a bun nyunsu?
9 Wi o peleiki te enke Yehofa taki fu u tapu. Omen ten sama abi ete fu leli sabi Yehofa anga Yesesi Kelestesi? (Yoh. 17:3) Wi á sabi. Ma u sabi taki solanga a gaan banowtu á bigin, „sama di ati bun fu fende a teego libi” abi a okasi ete fu leli sabi Yehofa (Toli 13:48). Fa u sa yeepi den sama ya fosi a lati?
10. Fa Yehofa e yeepi u fu leli sama a waaleiti?
10 A olikanisâsi fu Yehofa e gi wi ala san wi abi fanowdu fu leli sama a waaleiti. Ala wiki wi e leli na a mindiiwiki komakandaa fa u mu taki anga sama. A komakandaa ya e leli u fa u mu taki anga sama te u go a fosi leisi, anga te u go na a sama baka. Ai leli u fa u mu sutudeli Beibel anga sama tu. A olikanisâsi fu Yehofa gi u buku anga felon tu fu leli sama. Den sani ya e yeepi u . . .
-
fu bigin wan takimakandaa,
-
fu taki sani fu hali sama pakisei,
-
fu soi den sama saide a toli di wi o taki pelensipali,
-
fu man leli den Beibelsutudi fu u bun
-
fu gi sama taanga-sikin fu go na a website fu wi, anga fu kon a komakandaa.
A ná fu soso wi abi den sani ya, ma u mu e wooko anga den. * Efi i taki anga wan sama di wani sabi moo, i sa fika wan talakitaati efuso wan Wakititolen gi en fu a leisi te enke i go neen baka. U mu du ala san u man fu paati a bun nyunsu fu a Kownukondee fayafaya ala mun.
11. Saide den baala meke a pisi a internet pe sama sa sutudeli Beibel anga denseefi?
11 Yehofa e koboloiki internet tu fu yeepi moo sama fu kon sabi en. Wan pisi de a jw.org® (Online Bible Study Lessons) pe sama sa sutudeli Beibel anga denseefi a internet. Saide den baala meke a pisi fu a website ya? Ala mun dunsudunsu sama a hii goontapu e suku sani fu Beibel a internet. A pisi fu a website ya sa yeepi sama fu sabi san Beibel e leli tuutuu. Kande son wan fu den sama di wi e miti, á wani sutudeli Beibel te wi akisi den. Te i miti den sama ya, i sa soi den a pisi fu a website ya. I sa sende wan link gi den tu. *
12. San wan sama sa leli te ai sutudeli Beibel a internet?
12 A pisi pe sama sa sutudeli Beibel a internet e taki fu den toli ya: „Beibel anga a Sama di sikiifi en”, „Den moo pelensipali sama di kai aini Beibel” anga „A bosikopu fu Beibel e gi u howpu”. Te wan sama e sutudeli den toli ya den o kon sabi den sani ya:
-
Fa Beibel sa yeepi wan sama?
-
Sama a Yehofa, Yesesi anga den engel?
-
Saide Gadu meke libisama?
-
Saide ogii anga pina de?
Den toli ya e soi tu fa Yehofa o . . .
-
puu dede anga pina,
-
fa a o weki den sama di dede, anga fa a o
-
puu den libisama tiimakiti da a poti a Kownukondee fi en.
13. Te wan sama sutudeli Beibel a internet, a de fanowdu ete fu a sutudeli anga wan Kotoigi?
13 Winsi wan sama sutudeli Beibel a internet, tokuso a de fanowdu fu a sutudeli anga wan Yehofa Kotoigi ete. Yesesi gi wi a faantiwowtu fu meke sama toon en bakaman. Wi e howpu taki a sutudeli di wan sama sutudeli Beibel a internet doo en ati. A sani ya sa meke a wani sutudeli Beibel anga wan Kotoigi. Na a kaba fu ibii pisi a sama e abi a okasi fu poti en nen fu wan Kotoigi kon sutudeli Beibel anga en. Ala dei a moo enke 230 sama a hii goontapu e poti den nen a internet fu sama kon sutudeli Beibel anga den a osu. A de taanga fanowdu fu wan Kotoigi sutudeli Beibel anga wan sama di wani sabi moo.
YEEPI SAMA FU TOON YESESI BAKAMAN
14. Enke fa Yesesi taki a Mateyesi 28:19, 20, da san wi e meke moiti fu du? Saide wi e du a sani ya?
14 Leisi Mateyesi 28:19, 20. Te wi e sutudeli Beibel anga wan sama, u mu yeepi en fu a ’toon Yesesi bakaman. U mu leli en fu du ala den sani di Yesesi taigi u’. U mu yeepi den fu fusutan saide a pelensipali fu holibaka gi Yehofa anga en Kownukondee. A sani ya wani taki u mu gi sama taanga-sikin fu du san den leli, fu paamisi Yehofa taki den o libi enke fa a wani da den dopu. Na a sani ya o meke den tan a libi te a dei fu Yehofa doo.—1 Peit. 3:21.
15. San wi á mu du? Saide wi á mu du a sani ya?
15 U be si kaba taki a ten di fika fu a kaba doo á langa moo. Neen meke wi á mu lasi u ten e sutudeli anga sama naamo efu den nai meke moiti fu toon Yesesi bakaman (1 Kor. 9:26). A ten di fika fu du a peleikiwooko satu. A omen sama mu yee a bun nyunsu fu a Kownukondee ete fosi a lati.
NÁ MUMUI ANGA FALISI KELIKI
16. Enke fa Openbaring 18:2, 4, 5, 8 e soi, da san ala u mu du? (Luku a maiki tu.)
16 Leisi Openbaring 18:2, 4, 5, 8. Den tekisi ya e soi ete wan sani di Yehofa wani den sama di e dini en du. Ala tuu Kelesten mu soi kiin taki den nai holibaka gi a Gaan Babilon. Fosi wan sama be sabi a waaleiti, kande a be de aini wan falisi keliki. Kande a be e du omen sani aini a keliki. Kande a be gwenti poti moni aini a keliki tu. Efu wan Beibelsutudi wani toon wan peleikiman, a á mu holibaka gi nawan falisi keliki. A mu sikiifi wan biifi di e soi taki a komoto aini a keliki pe a be de. Efu a be de aini taa olikanisâsi fu a Gaan Babilon a mu puu en nen ape tu. *
17. Sowtu wooko Kelesten á mu du? Saide den á mu du den sowtu wooko ya?
17 Wan tuu Kelesten á mu du nawan sowtu wooko di e holibaka gi falisi biibi (2 Kor. 6:14-17). Wi á mu wooko gi wan keliki. Efu wan Kelesten e wooko gi wan bodeleifi (kande wan bodeleifi di e poti wataa efuso sitoloomu) a á mu go du gaan wooko a wan peesi pe den e holi keliki. Efu wan Kelesten abi wan bodeleifi, a á mu teke nawan wooko a wan olikanisâsi efuso peesi di e holibaka gi a Gaan Babilon. Saide u mu si a sani ya enke wan gaan sani? A fu di wi á wani holibaka gi den sondu di den keliki olikanisâsi e du. Wi á wani holibaka gi den falisi leli fu den tu, bika den e du sani di Gadu á lobi.—Yes. 52:11. *
18. Fa wan baala di abi wan bodeleifi soi taki ai du san Beibel taki?
18 Wantu yali pasa, wan sama di e du bow wooko akisi wan owluman di abi wan bodeleifi efu a sa yeepi en du wan wooko a wan keliki aini a foto pe ai tan. A sama be sabi taki a owluman be taki omen leisi kaba taki a ná o du nawan wooko a wan keliki. Ma a be taanga gi en fu fende wan bodeleifi fu du a wooko na a keliki a leisi ya, neen meke a akisi a baala. Ma a baala ya du san a leli aini Beibel. A á teke a wooko. A taa wiki, wan kolanti aini a foto pe ai tan, poti wan fowtow aini a kolanti fu wan wookoman di e poti wan koloisi na a keliki. Efu a baala á be wooko anga den leli fu Beibel, kande neen fowtow be o de aini a kolanti. Pakisei fa a sani ya be sa poli a baala nen te den taa baala anga sisa be o si en aini a kolanti. Pakisei tu fa Yehofa be o fii.
SAN U LELI?
19-20. (a) San u leli aini a artikel ya? (b) San wi o leli aini a taa artikel?
19 Beibel e soi taki a taa gaan polofeititoli di o kon tuu, na a bali di den tiiman o bali taki „freide de, ala sani e go bun”. Ma te u luku san Yehofa leli wi aini Beibel, wi e si taki noiti den tiiman o man tyai tuutuu freide kon a goontapu. Baka di den tiiman o bali taki freide de, ala sani e go bun, da a gaan banowtu o bigin. San u mu du fosi den sani ya pasa? Yehofa wani u paati a bun nyunsu fu a Kownukondee fayafaya. A wani u yeepi moo sama fu toon Yesesi bakaman. Wi á mu holibaka gi nawan falisi keliki tu. Efu u be de aini wan keliki u mu puu u nen. Boiti dati, wi á mu du wooko di be o soi taki wi e holibaka gi a Gaan Babilon.
20 Moo sani o pasa na a kaba pisi fu den „lasiti dei”. Yehofa wani u du wantu taa sani tu. San a den taa sani di a wani u du? Fa u sa teke seeka gi den sani di o pasa dyonson? Wi o luku den sani ya aini a taa artikel.
SINGI 71 Wi e feti gi Yehofa!
^ paragraaf 5 Dyonson den tiiman o bali taki „freide de, ala sani e go bun”. Te den o du a sani ya, da u sabi taki a gaan banowtu o bigin. San Yehofa wani u du fosi a gaan banowtu bigin? Wi o fende a piki fu a akisi ya aini a artikel ya.
^ paragraaf 3 Den sikiifi na a website fu Verenigde Naties taki a olikanisâsi ya e meke sani waka bun, ai solugu taki freide de a goontapu.
^ paragraaf 6 Luku a artikel „Te Gadu e sitaafu sama, ai wasikoi den a fesi?” aini A Wakititolen ya.
^ paragraaf 10 Efi i wani sabi fa i mu wooko anga den sani di wi abi fu leli sama, luku a artikel di den e kai „Leli taawan a tuu” aini A Wakititolen fu oktober 2018.
^ paragraaf 11 Nownow a Ingiisitongo anga Potogisitongo wawan abi a pisi fu internet ya. Ma bakaten a o de aini moo tongo.
^ paragraaf 16 Wi á mu e go a sani enke jeugdkamp di keliki e holi gi yonkuuwan. Wi á mu mumui anga olikanisâsi di e wooko makandaa anga falisi keliki tu. Wan fu den olikanisâsi ya na a YWCA. Son leisi ai gei enke den olikanisâsi ya a ná keliki olikanisâsi, toku den e holibaka gi falisi biibi.
^ paragraaf 17 Efi i wani fusutan moo bun fa u mu si a wooko di sama e wooko gi wan keliki olikanisâsi, da i sa luku „Aksi foe leisiman” aini a Saanantongo Wakititolen fu 15 april 1999.
^ paragraaf 83 SAN WI E SI A DEN FOWTOW: Wantu sama aini wan kofi wenkii foondoo di den si a nyunsu pe den tiiman bali taki „freide de, ala sani e go bun”. Wan Kelesten toowpaa di de aini a peleikiwooko de aini a wenkii fu diingi wan pikin sani. Den sabi taki den tiiman á poi tyai tuutuu freide kon.