Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Brais Seara/Moment via Getty Images

JA EPE̱ŃE̱!

Mwanjakolo munde̱ne̱—Nje Bibe̱l e makwalano̱ e?

Mwanjakolo munde̱ne̱—Nje Bibe̱l e makwalano̱ e?
  •   “Mun mbu, Kina nde ńe ekombo e be̱n wea ye ‘ngińa buka ye̱se̱’, e be̱ pe̱ ekombo e londe̱ bebalo yena e be̱n loe̱ le ngińa.”—The Guardian, 7 ma Ńe̱te̱ki, 2022.

  •   “Mbu mitanu we̱nge̱, mindi jita ma Afrika mi me̱nde̱ taka ońola mwanjakolo munde̱ne̱.”—UN News, 26 ma Dingindi, 2022.

  •   “Buka na mongo maba ma mindi ma Europa me o jenge̱le̱ mwanjakolo munde̱ne̱, mu mwanjakolo mu me̱nde̱ be̱ ngińa jita, mu s’e̱ne̱ne̱ yā we̱nge̱ 500 ba mbu.”—BBC News, 23 ma Dingindi, 2022.

 Bato ba mabie̱ ba mo̱nge̱le̱ ná i ńai a mwanjakolo i me̱nde̱ benga be̱ na bata mo̱me̱ne̱ be̱ ngińa. Mo̱ mambo ma me̱nde̱ tukwa buńa bō̱ e? Nje Bibe̱l e makwalano̱ e?

Mwanjakolo na bedinge̱ ba Bibe̱l

 Bibe̱l e bīse̱ jombwea min mińa masu ná:

  •   ‘Njai ninde̱ne̱. . . e me̱nde̱ be̱ wuma na wuma.’Mateo 24:7

 Mwanjakolo mu yo̱ki wana njai. Ni njai ni mawane̱ take na kwedi, ńe nde belondisedi ba bedinge̱ ba Bibe̱l.—Bebīsedi 6:6, 8.

Ońola nje mwanjakolo mu mabatano̱ be̱ ngińa e?

 Bibe̱l e mabīse̱ njo̱m a tobotobo ni mabole̱ ná mwanjakolo mu bate be̱ ngińa. Mo̱ ná:

  •   “Mudangwedi a si mate̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ matang a ma lo̱ndo̱ lao.”Yeremia 10:23.

 Nik’e mapula nde kwala ná bato ba benama ba titi ná ba “die̱le̱ matanga ma lo̱ndo̱ [labu],” to̱so̱ die̱le̱ babo̱me̱ne̱. Bedomsedi ba bobe ba mano̱ngo̱no̱ be yo̱ki wana mwanjakolo na pas’a madiba.

  •   Jita la bamabie̱ ba me̱mba ná mambo bato ba mabolano̱ nde ma mamawane̱ wea wum’a ye̱se̱, yi wea so̱ nde i mawane̱ mwanjakolo o wase ńe̱se̱.

  •   Beboledi ba bato ba mukubo, na bedomsedi bena bato ba mano̱ngo̱no̱ esibe̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱ be mawana, ńamsabe̱ la myele, la madiba la ngo̱, na bolane̱ la mańe̱nguńe̱ngu ma wase o mbad’a bobe. Nik’e mabola ná di bo̱lo̱ne̱ eyek’a madiba.

 Nde Bibe̱l e mabola dipita.

Mo̱ dipita le ońola kie̱le̱ ni maye̱?

 Bibe̱l e kakane̱ ná Loba a me̱nde̱ bo̱le̱ ni pas’a madiba. Ne̱ni e?

  1.  1. Loba a me̱nde̱ “ńamse̱ ba ba mańamse̱ wase.” (Bebīsedi 11:18) A me̱nde̱ sumwa njo̱m po̱ ni mawane̱ pas’a madiba, nika ńe nde bato ba bobe na ba mukubo bena ba mańamse̱ wum’asu ya boja.—2 Timoteo 3:1, 2.

  2.  2. “Mukoko mu madisane̱ mu me̱nde̱ timba ebudu.” (Yesaya 35:1, 6, 7) Loba a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mambo mena mwanjakolo mu ńamse̱no̱, a timbise̱le̱ pe̱ ngo̱nd’asu paradisi owe̱ni madiba ma me̱nde̱no̱ be̱ njoasoa.

  3.  3. “O mape̱pe̱le̱ ekombo, o maso̱pise̱ mo̱, o matimbise̱ mo̱ tute̱.” (Myenge 65:10) Na jongwane̱ la Loba, wase e me̱nde̱ be̱ne̱ da la bwam tute̱ na madiba ma sangi ońola bato be̱se̱.