Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a

Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a

Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a Dipita e?

NE̱NI mambo ma wusano̱ tomba yete̱na Daniel di kwaledino̱ o dongo di se̱le̱ na din a bengi tingame̱ o dipita lao e? Mo̱ a wusa buka kanse̱r e? A wusa pe̱te̱ be̱ longe̱ e? To̱ ba ba mo̱nge̱le̱ ná dipita di be̱n ngińa omo̱ń a ja bwam la mo̱to ba si wusa kwala nika na mbaki ńe̱se̱. To̱ti la mweńa din. Dipita di s’angame̱n je̱ne̱ne̱ mweńa buka nje yangame̱nno̱. Dipita di titi bwanga ba Yesu.

Ponda CBS News e baise̱no̱ do̱kita Nathan Cherney myuedi, a kiki ná e titi bwam o langwea baboedi bande̱ne̱ ná dipita di be̱n ngińa ni buki dime̱ne̱ o jese̱ babo̱ bwam. A kwali ná: “Bome bō̱ ba makimea bito babu ba maboe̱ ná ba si mapo̱ngo̱ miwe̱n mangame̱n o ja bwam, na ná ba si me̱ne̱ pe̱ to̱ mambo o mbad’a bwam.” Do̱kita Cherney a bati pe̱ ná: “Nik’e tute̱le̱ bato bō̱ o jo̱nge̱le̱ ná moto e ná a buka to̱ njika diboa na mo̱me̱ne̱, a si we̱li pe̱te̱ buka di diboa, e mabe̱ nde biana mo̱ nde a si po̱ngi miwe̱n ndongo, nde nik’e si te̱nge̱n.”

O mbale̱ ńe̱se̱, baboedi bena be be̱be̱ na kwedi, be nde janane̱ diboa na ngud’abu ńe̱se̱. Bandolo babu ba s’angame̱n so̱ batea babo̱ mūna mupe̱pe̱ omo̱ń a mu mwena ba be̱nno̱. Mo̱ nik’e mapula so̱ nde o kwala ná dipita di titi mweńa e?

Tomtom. K’eyembilan, do̱kita Cherney di kwaledino̱ omo̱ń, di longabe̱ nde tobotobo ońola mbad’a bolea po̱ ni mongwane̱ baboedi be be̱be̱ na kwedi, seto̱ o bo̱le̱ diboa to̱so̱ o ko̱ko̱ mińa mabu ma longe̱, nde o wanea babo̱ lo̱ko̱mea diwo̱ te̱nge̱ na muńe̱nge̱ ma longe̱ etum te̱ ba diano̱ longe̱. Ka do̱kita Cherney, mado̱kita mape̱pe̱ me mbaki ná nika ńe̱se̱ e mongwane̱ baboedi o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, to̱ e be̱ nde ná diboa labu le ngińa jita. Ye̱ne̱ne̱ ná bwē ná dipita le ná di bola nika—nde buka na nika mo̱me̱ne̱.

Mweńa ma dipita

Do̱kita W. Gifford Jones a kwali ná: “Dipita di be̱n ngińa jita omo̱ń a ja la bwam la baboedi.” Ombwedi ńai na ńai a miwaso mi po̱ngo̱be̱ o wasa so̱ṅtane̱ mweńa ma dibongo la bwam o mbasanedi ma baboedi be be̱be̱ na kwedi. Yen ebe di dibongo di mabola ná ba baboedi ba si bo̱lo̱ne̱ dipita, nik’e mongwane̱ pe̱ ná ba benge be̱ne̱ mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bwam. O mbu 1989, muwaso mō̱ mu lee̱ ná baboedi bena ba mawaneano̱ di jongwane̱ ba minda longe̱, to̱ná muwaso mupe̱pe̱ mu wu o po̱ngo̱be̱ mu si sue̱le̱no̱ nika. Nde miwaso mipe̱pe̱ mi bamse̱ ná dibongo la bwam ba mawaneano̱ ba baboedi di mongwane̱ ná ba si be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱, ba si bwa pe̱ to̱ ndutu jita ka baboedi ba si mombweano̱.

Muwaso mupe̱pe̱ mu po̱ngo̱be̱ o lee̱ ngińa nena ebe̱yed’a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam to̱ ma bobe e be̱nno̱ o maboa ma mulema. Mu muwaso mu po̱ngo̱be̱ omo̱ń a buka 1 300 ba bome o bwam ba bia ne̱ni ban ba me̱ne̱no̱ longe̱, o mbad’a bwam nga o mbad’a bobe. Ombusa dom la mbu, mu muwaso mu lee̱ ná buka 12 la ba bome omo̱ń’ebwea ba bou diboa la mulema. Muso̱ngi ma ba bena ba ta be̱ne̱ longe̱ o mbad’a bobe mu ta mu buka bane̱ ngedi iba. Do̱kita Laura Kubzansky, ńe mulēdi o Université ńa Harvard mo̱ ná: “Din jo̱nge̱le̱ ná ‘be̱ne̱ la mo̱nge̱le̱ ma bwam’ di mongwane̱ ońola ja lasu la bwam, di si ta di mábe̱ne̱ mboṅ i bam. Mu muwaso mu bamse̱ so̱ ná o nje e mombweye̱ maboa ma mulema, nika ńe mbale̱.”

Miwaso mō̱ mi lee̱ ná ba bena ba mo̱nge̱le̱ ná ba be̱n ja la bwam ombusa babo̱ domabe̱ ba mapomane̱ bo̱le̱, buka ba bena ba mo̱nge̱le̱ ná ba si be̱n ja la bwam. Ye̱ne̱ne̱ na mo̱me̱ne̱ ná ba bena ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam ba minda longe̱. Bamuwaso ba wasi so̱ṅtane̱ ne̱ni bato ba mákokwe̱ mimbu ba me̱ne̱no̱ bodun. Ponda ba langwedino̱ bato ba mákokwe̱ mimbu bō̱ ná bodun bo mawana dibie̱ n’edube, nik’e tuko na mbad’abu ńa dangwa, e batea babo̱ ngińa. Mbale̱, ni ngińa ba kusino̱ e ta nde biana ba tommbise̱ nde 12 la woki o tuna ńolo!

Ońola nje dipita, mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bwam, na mo̱nge̱le̱ ma bwam beno̱ muse̱ṅ ońola ja la bwam e? Bamabie̱ na mado̱kita ba si bedi o so̱ṅtane̱ ná te̱ite̱i ne̱ni bo̱ngo̱ na ńol’a moto ba madangwano̱ o bwam ná ba we̱le̱ jalabe̱ mi myuedi. Nde, bamabie̱ bena ba po̱ngi muwaso jombwea di to̱ti ba makeka te̱ nde bola jo̱nge̱le̱ labu bupusane̱ nje ba so̱ino̱. K’eyembilan, do̱kita diwo̱ di mombweye̱ maboa ma bo̱ngo̱ na misisa ma ńolo di tele̱ye̱ ná: “Ye bwam jita o be̱ bonam na o be̱ne̱ dipita. We te̱ bonam, nik’e mabola ná o s’epame̱, ńolo pe̱ e makenja wa. Nika pe̱ ńe ná ńongwane̱ moto o be̱ne̱ ja la bwam.”

Din jo̱nge̱le̱ le ná di be̱ peńa ońola mado̱kita na bamabie̱ ba nin wase, nde seto̱ ońola bokwe̱ Bibe̱l. Ye we̱nge̱ lambo ka 3 000 la mbu kiṅ’a dibie̱ Salomo a tutabe̱le̱no̱ na mudī musangi o tila ben byala: “Mulema mu kenji mwe nde bwanga ba bwam, nde mudī mu pungwedi mu manjise̱ bewese.” (Minia 17:22) Maka nje yen epasi e makwalano̱ ná te̱ite̱i. E si kwali ná mulema mu kenji mu mabo̱le̱ maboa me̱se̱, nde ná “mwe nde bwanga ba bwam.”

Moto e so̱ ná a baise̱ ná, dipita di be̱ te̱ bwanga, njika do̱kita di si wusa tileye̱ mo̱ baboedi e? O mbata nika, dipita di si mongwane̱ buka te̱ ońola ja la bwam, di mabola buka nika.

Ngińa ńena je̱ne̱ la mambo o mbad’a bwam to̱ ke̱m e be̱nno̱ o longe̱ lo̱ngo̱

Bamuwaso ba so̱i ná ba bena ba me̱ne̱ mambo o mbad’a bwam ba matombwane̱ jita. Ba mabola ebolo bwam o esukulu, o wum’ebolo, name̱ne̱ pe̱ na o nje e mombweye̱ tuna la ńolo. K’eyembilan, muwaso mō̱ mu po̱ngo̱be̱ o dibo̱to̱ la bito bō̱ bena ba matune̱ ńolo. Balēdi babu ba boli bapo̱nge̱ muwaso bolangi b’ebol’abu; bapo̱nge̱ muwaso ba bolane̱ so̱ bo bolangi niponda ba tano̱ ba kekise̱ babo̱ bupisane̱ mbad’abu ńa je̱ne̱ mambo. O sukan, e timbi so̱be̱ ná je̱ne̱ labu la mambo o mbad’a bwam di boli ná bolangi b’ebol’abu bo wu o mun muwaso bo be̱ te̱ite̱i jita buka baboso bwena balēdi ba se̱le̱no̱ bola. Ne̱ni moto eno̱ ná a tele̱ye̱ nin ngińa ninde̱ne̱ ńa je̱ne̱ la mambo o mbad’a bwam e?

Si je̱ne̱ la mambo o mbad’a bwam pe̱ di mokwe̱le̱ biso̱ mambo jita. O pambo a ponda ńa mbu 1960, miwaso mō̱ mena mi po̱ngo̱be̱ o jokwa bede̱mo ba ńama, mi bonde̱ mambo mō̱ mena bamuwaso ba si tano̱ bengane̱, na nika e tute̱le̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ ebe̱yedi ewo̱ ba bele̱no̱ ná “ impuissance acquise,” nik’e mapula nde kwala ná ńama ńe ná e so̱be̱ o bete̱medi bo̱ ba bobe nde e si po̱nge miwe̱n to̱ mō̱ o busa oten. Ba so̱i ná bato ba benama pe̱ be ná ba be̱ nika. K’eyembilan, ba we̱le̱ bato bō̱ mumban o matoi, nde ba langwea babo̱ ná be ná bembe̱ mu mumban yete̱na ba mo̱ti botin iwo̱. Ba tongwe̱le̱ o bola nika.

Ba kwalane̱ dibo̱to̱ la bato dipe̱pe̱ mulemlem ma lambo, nde ban ba si mo̱ti bo̱tin o jembe̱ mumban. E me̱ne̱ne̱ ná jita labu di si ta di pula po̱ngo̱ miwe̱n to̱ mō̱ o tukwa bete̱medi babu. Ombusa ponda, ba si puli to̱ mo̱me̱ne̱ nde o bola to̱ lambo ná bambam. Ba ta mbaki ná to̱ lambo beno̱ ná ba bola di si me̱nde̱ tukwa be bete̱medi babu. Nde to̱ o din dibo̱to̱ la bato di londe̱ maba, ba bena ba ta be̱ne̱ mambo o mbad’a bwam ba si kwedi bwala ka bane̱.

Do̱kita Martin Seligman, ńená ńongwane̱ o po̱ngo̱ mi miwaso, a we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o jokwa bia mo̱nge̱le̱ na beboledi ba bato bena ba me̱ne̱ mambo o mbad’a bwam na ba bena ba me̱ne̱ mo̱ o mbad’a bobe. Ombwedi tobotobo mo̱nge̱le̱ ma bato bena ba mo̱nge̱le̱ ná ba titi ná ba bola to̱ lambo o tukwa bete̱medi babu. Ni ńai a mo̱nge̱le̱ ma mabola ná ba bato ba si we̱le̱ bola to̱ lambo, na ná e be̱ na babo̱ ndutu o bola mambo ma longe̱ la buńa te̱. Do̱kita Seligman a kwese̱ ekwal’ao na ben byala ná: “Mwaba ma mbu na mitanu ma jokwa mi boli mba ná na so̱ṅtane̱ ná moto a be̱n te̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ ná mo̱ nde e njo̱m a mbeu a ńolo i mako̱ye̱ mo̱, ka nje te̱ bato ba me̱ne̱ mambo o mbad’a bobe ba mo̱nge̱le̱no̱, na ná yi mbeu a ńolo i me̱nde̱ nde ko̱ye̱ mo̱ nika na nika nde nik’e bola pe̱ ná a si tongwe̱le̱ to̱ lambo a mabolano̱, mambo ma bobe ma me̱nde̱ nde bata ko̱ye̱ mo̱; nde nu ńena nu me̱ne̱ mambo o mbad’a bwam a si me̱nde̱ kusa nika.”

Din jo̱nge̱le̱ pe̱ le ná di be̱ peńa ońola bato bō̱, nde se̱to̱ ońola bokwe̱ Bibe̱l. Maka nje kalat’a Minia e makwalano̱: “O bo̱bi te̱ o buńa ba ndutu, ke̱ ngiń’ango̱ e titi mweńa.” (Minia 24:10) E, Bibe̱l e mateleye̱ ná bwē ná bo̱bo̱, name̱ne̱ pe̱ na mo̱nge̱le̱ ma bobe mena di bo̱bo̱ di madangwane̱no̱, ba masumwane̱ biso̱ ngińa ńe̱se̱ ni mapule̱ biso̱ o bola mambo. Nje so̱ weno̱ ná o bola ná wanane̱ je̱ne̱ la mambo la bobe, ná o be̱ne̱ nde je̱ne̱ la mambo la bwam name̱ne̱ pe̱ na dipita e?

[Duta]

Dipita le ná di bolea biso̱ bwam bonde̱ne̱