NE NDE muna nu londe̱ samba oteten a bana lo̱mbi ba yabe̱ye̱ bayedi ba ngiń’ebolo o Karítsa, son a mundi iwo̱ o Grikia. Nik’e ta nde o mbu 1926.

O mbu mu se̱le̱, bayedi bam ba ta ba dongame̱n Yohane Paparisos, mokwe̱ Bibe̱l mō̱ ńa ko̱di, ka nje te̱ Mboṅ a Yehova i tano̱ i belabe̱ kwaṅ. So̱ṅtane̱ la Betiledi la Yohane di ta di ńakisane̱ babo̱ bwambi, na babo̱ ba botea o jukea o ndongame̱n ya bokwe̱ Bibe̱l o mundi masu. Ńango am a ta a be̱ne̱ dube̱ la Yehova Loba di bam, to̱ná a s’alono̱ o esukulu a ta be̱ a langwea bane̱ nje a mokwano̱ ponda te̱ a kusino̱ epolo o bola nika. Nje e ta bobe ye nde ná sango am a ta nde a soke̱ miso̱ o mawuse̱ ma bato, na mo̱ a kumwa jese̱le̱ jukea la ndongame̱n son na son.

Biso̱ na bonańango am di ta di be̱ne̱ne̱ Bibe̱l edube, nde o bokoka basu di ta di lo̱ndo̱be̱ na bepuledi b’eso̱mbe̱. O mbu má 1939, ponda bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba be lańno̱ o Europa ńe̱se̱, lambo di ta di bolane̱ o mundi masu lena di souse̱ biso̱. Ba ta ba ńakisane̱ moyo masu ma mboa na munańango asu ńa bana na bana Nikola Psaras, ńena nu dubisabe̱ peńa ka mboṅ a Yehova o lata na mulo̱ṅ ma bila ma Grikia. Nikola, nu ta nu be̱ne̱ 20 ma mbu, a kwalane̱ sonja na ngiń’a mulema ná: “ Na titi ná nāna bila ebanja ne nde mot’a bila ńa Kristo.” A ta a kaisabe̱ na m’boko ma muka ma sonja, a kusa mbako a beboa ńa dom la mbu. Di ta mańaka!

O bebotedi ba mbu má 1941, mulo̱ṅ ma bila mupe̱pe̱ mwingedi o Grikia, na Nikola a busa o beboa. A timba o Karitsa owe̱ni munańango am ńa mome ńa mutudu Ilias a wo̱lise̱no̱ mo̱ na myuedi jombwea Bibe̱l. Na ta be̱ na lambe̱ toi. Ombusa ponda, biso̱ na IIias na ngok’asu ńa  muto Efmorfia di botedi o jokwa Bibe̱l, jukea pe̱ o ndongame̱n a mboṅ a Yehova ponda na ponda te̱. Mbu mu bupe̱, biso̱ balale̱ di bake̱ Yehova malonge̱ masu, di dubisabe̱. Ombusa ponda, bonańango asu bane̱i bape̱pe̱ ba timbi mboṅ a Yehova ya jemea.

O mbu má 1942, mwemba ma Karitsa mu ta mu be̱ne̱ beso̱mbe̱ dibua bome na ngo̱dedi bena ba ta ba be̱ne̱ botea 15 la mbu nate̱na 25. Biso̱ be̱se̱ di ta di bia ná mitakisan ma ngińa mi me̱nde̱ po̱. O bwam ba jembe̱ biso̱me̱ne̱, di ta di ko̱to̱me̱ mwemba ponda te̱ di kusino̱ epolo o bwam ba jokwa Bibe̱l, lo̱ngo̱ myenge o sesa Loba, na o kane̱. Nika ńembe̱ dube̱ lasu.

Ke̱ bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba be nipo̱ o su, ńaṅ la politik la bapule̱ byanedi ba pulapula di ta di pamwa go̱bina a Grikia, di wana bila b’ekombo ba njo ninde̱ne̱. Sonj’a di ńaṅ i ta be̱ i yo̱mbo̱ o mundi, i ńakisane̱ baje̱ oten ná ba late na babo̱ o mulo̱ṅ mabu. I po̱ino̱ o mundi masu, na mo̱ i damea beso̱mbe̱ ba Mboṅ a Yehova belalo​—Antonio Tsoukaris, Ilias, na mba. Di kai ná je nde Kriste̱n i si mano̱nge̱ dongo o bila; to̱ na nika ba ńakisane̱ nde biso̱ o dangwa nate̱na o mudongo ma Olympus, mwena mwe etum a lo̱ndo̱ la 12 la hawa jasumwe̱ o mundi masu po̱ oten.

Ja to̱ son, na mwaned’a di ńaṅ mō̱ a bola doi ná di late na sonj’abu a po̱ngo̱ mpungu. Ponda di tele̱ye̱no̱ ná Kriste̱n a mbale̱ i si mana bila te̱nge̱ne̱ munasango, nu mwanedi o̱ń nde na malinga na mo̱ alane̱ biso̱ oboso ba mwanedi nunde̱ne̱. Ponda di timbise̱le̱no̱ mulemlem ma byala, mwanedi nunde̱ne̱ a boli nde doi ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ ese̱l lalane̱ nu nu ke̱di bebango o do̱kita.”

Na biso̱ di baise̱ ná: “Di me̱nde̱ nde bolea ne̱ni yete̱na sonj’a bila ya go̱bina i damedi biso̱ e? Ba si me̱nde̱ nde je̱ne̱ biso̱ ka bane̱ bila e?” Na mo̱ alabe̱ ná: “Bińo̱ ala so̱ bola bane̱ bila bre̱ti.” Na biso̱ di baise̱ pe̱te̱ ná: “Di me̱nde̱ nde bolea ne̱ni yete̱na mwaned’a mulo̱ṅ mō̱ e̱n biso̱ na jakasi nde anea biso̱ ná di no̱nge bewesan ba bila o wala jana e?” Na mwanedi nunde̱ne̱ a dutea na po̱m, a kwala ná: “Bińo̱ ja so̱ o mudongo o tata mabemba.”

Kana bila b’ekombo be tano̱ be dia be mala oboso, biso̱ balale̱ di po̱i o jonge̱le̱ diwo̱ ná doi lasu la mulema di mabola biso̱ epolo o bongwa mido̱ngi. Mbu mu bupe̱, Ilias nu ta mun’a mutudu a timbi o mboa o bongwa ńango asu nu ta mukusa. Antonio a ta a ko̱ diboa, na babo̱ bese̱le̱ mo̱ ná a buse o beboa. Nde mba, na ta na dia o beboa.

Mulo̱ṅ ma bila ma Grikia mu ta mu benga walame̱ne̱ di ńaṅ la byanedi la pulapula. Ba bena ba ta ba damea mba ba ńa mīla o mudongo me moyo na mundi ma Albania. Ke̱ di nipo̱ be̱be̱ na moyo nde di sisime̱ye̱no̱ ná di dingabe̱le̱ na sonj’a bila ya Grikia. Ba pamo ba bo bo̱ngo̱ na babo̱ ba ńa mila. Na mba na wutame̱ ombusa bwele bō̱, nika so̱ nde na dongame̱ne̱no̱ sonja na kwaledino̱ omo̱ṅ.

Ponda na langwedino̱ sonj’a Grikia ná na ta nde ńa beboa ńa ńaṅ la pulapula, balane̱ nde mba  o yal’a sonja ńe be̱be̱ na Veroia, mundi ma Bibe̱l ma kwaṅ ma Berea. Ba ta banea mba ná na pule misima ońola sonj’a bila. Na bangi bola nika, na mwaned’a boso a bola doi ná na lomabe̱ ka ńa mbumwa o beboa ba ngińa o eyond’a Makronisos (Makronisi).

Makrónisos ńe nde epol’a ngońa na ya wei a ngińa ye be̱be̱ na 50 ma kilometa na mundi ma Aten. Bwaba bao bwe nde buka te̱ 13 la kilometa, ebapa ya 500 ba meta. Nde botea 1947 nate̱na 1958, 100 000 la bato ba beboa ba jai oten bena ba ta nde ba ńaṅ la pulapula to̱so̱ bena ba ta nde bangame̱n be̱ mo̱, ba pamo ba kwaṅ na jita la Mboṅ a Yehova ya jemea.

Ponda na po̱ino̱ o bebotedi ba mbu má 1949, ba ta baba bato ba beboa o mandabo jita. Na ta ná we̱le̱be̱ o ndabo po̱ ni si ta ni be̱ne̱ batatedi jita mwemba na bebwea ba bome bepe̱pe̱. Di ta di we̱le̱be̱ biso̱ 40 ma bato o muno̱ko̱ mu po̱ngo̱be̱ nde ońola 10 la bato buka te̱, di nanga pe̱ owas’a mińangadu. Di ta nde di ńo̱ madiba ma mbindo, di da pe̱ mato̱bo̱ na nginge. Dibudu na ngo̱ ni ta ni tomba ponda ye̱se̱ ba ta ba bola ná longe̱ di be̱ biso̱ ndutu. Nde di si ta di be̱ne̱ ná jondeye na siba o bambe̱ madale, mitusan mena mi ńo̱si jita la bato ba beboa.

Buńa bō̱ ke̱ ne o dangwa o mbasanedi ma dibo̱, na mba na dongame̱n bonasango ba ta o ndabo a beboa nipe̱pe̱. Se̱ muńe̱nge̱ di bono̱ o dongame̱n! Di ko̱to̱me̱ ponda te̱ di we̱lino̱, nde oteten a jangame̱ye̱ dinde̱ne̱. Di te̱ye̱ pe̱ bane̱ bato ba beboa dikalo o diwuta, bō̱ babu ba timbi be̱ Mboṅ a Yehova. Bola la nika na mika masu ma njib’a mulema bembe̱ biso̱ jita o mudī.

Ombusa dom la myo̱di ma “ko̱lo̱ngo̱ne̱ la wuma,” ba dameye̱ mba be̱n ná ponda e ta e mápo̱ ná na bo̱te mbo̱t’a sonja. Kana na bangino̱ balane̱ mba oboso ba mwaned’a yal’a beboa. Na mba na bola mo̱ dipapa we̱ni e tano̱ e tilabe̱ ná: “Na mapula nde o be̱ buka te̱ mot’a bila ńa Kristo.” Ombusa mo̱ sema mba, na mo̱ a bake̱ mba o mā ma nu nu ta owas’a doi lao, mot’a ebas’a Ortodoks nu ta nu bo̱to̱ mbo̱t’ao ń’ebasi. Kana na tano̱ na tuba mina ma bepasi ba Bibe̱l o jalabe̱ myuedi mao, na mo̱ a kima ná, “bińo̱ alane̱ mo̱!”

Idib’a bone̱ buńa na sonja i bola pe̱te̱ mba doi ná na bo̱te mbo̱t’a sonja. Nika na tano̱ na banga, na do̱mo̱be̱ losilo, na dipabe̱ pe̱ mikasi. Na babo̱ balane̱ mba o do̱kita o be̱ mbaki ná na si kusi ebue̱le̱ to̱ ewo̱, na babo̱ bo̱ngo̱ mba nate̱na o muno̱ko̱ mam. Di bola la nika di jai myo̱di miba.

Kana na tano̱ na tingame̱ na dube̱ lam, sonja i ta so̱ i wekea mba mwano mupe̱pe̱. Ba kaki mba mā o mo̱ngo̱, ba dipa mba o matanga ma myende na misinga. To̱na sese ninde̱ne̱, no̱nge̱le̱ ben byala ba Yesu: “Bonam na bińo̱, ke̱ bato ba maloa bińo̱ na takise̱ bińo̱ . . . Bińo̱ bwa muńe̱nge̱, lo sombise̱ pe̱, ebanja musawedi mańu mu kolo o mo̱ń. Ebanja nika pe̱ nde ba takise̱no̱ bato̱pedi ba mudī ba se̱le̱ bińo̱ oboso.” (Mat. 5:11, 12) Ne̱n nde biana ni take e me̱nde̱ nde be̱ bwindea, na mba na bo̱lo̱ne̱ dibie̱, na ko̱.

Na wem nde o ndabo a beboa ńe mulo̱lo̱ko̱ esibe̱ bre̱ti, madiba, to̱ elangiti. Nde to̱ na nika, na si pambilane̱. Kana kakane̱ la Bibe̱l, “musango ma Loba” mu ta mu ‘kombe̱ mulema mam na mo̱nge̱le̱ mam.’ (Fil. 4:7) Yine̱ idib’ao na sonja po̱ ńe muyao e bola mba bre̱ti, madiba, n’elangiti. Na nupe̱pe̱ pe̱ a bola mba da lao. Ne̱n nded’a Loba tongwea na ben byemban na bepe̱pe̱.

Kana manea ma tano̱ me̱ne̱ mba ka ńapamo ba titino̱ ná ba te̱se̱, na babo̱ ba te̱se̱ mba o muka o m’boko ma bekaisedi ma sonja o Aten. Ba ta ba bakwea mba mbu milalo ma beboa o eyond’a Gyaros, lambo ka 50 ma kilometa o jedu la Makrónisos.

Ndabo a beboa ńa Gyaros e ta nde ekokoto a ndabo e longabe̱ na briki ba mutama ni ta ni be̱ne̱ buka 5 000 la bato ba beboa ba politik. Di ta biso̱ Mboṅ a Yehova samba i ta i we̱le̱be̱ o beboa ońolana di si mano̱ngo̱ dongo o politik. To̱ná nika e tano̱ mbenda di ta be̱ di ko̱to̱me̱ o diwuta o jokwa  Bibe̱l. Ba ta ba lomea biso̱ o diwuta Njongo a Betatedi yena di tano̱ di tombe̱le̱ na dia o jokwa.

Buńa bō̱ ke̱ je o jokwa o diwuta, na mutated’a ndabo a beboa mō̱ a damea biso̱ a suane̱ biso̱ kalat’asu. Di ta di te̱se̱be̱ oboso ba sango a beboa nu londe̱ baba. Di ta mbaki ná ba me̱nde̱ batea biso̱ mińa o beboa. O mulopo ma nika, a kwalisane̱ nde biso̱ ná: “Di bi ba nja bińo̱ leno̱ , di mabola pe̱ bedomsedi bańu edube. Bińo̱ timba o ebol’ańu.” A boli na mo̱me̱ne̱ bō̱ basu bebolo be wam. Milema mi ta mi londa biso̱ na masoma. Nate̱na o ndabo a beboa di tongwe̱le̱ o sesa Yehova tongwea na tingame̱ lasu.

Tingame̱ lasu di wan tombwane̱ dipe̱pe̱. Ombusa mo̱ je̱ne̱ bedangwedi basu ba bwam, mot’a beboa mō̱ nu ta nde mulēd’a miso̱ngi a baise̱ biso̱ myuedi jombwea dube̱ lasu. Biso̱ be̱se̱ nde jo̱so̱be̱ o beboa mwemba o bebotedi ba mbu má 1951. Ombusa ponda na mo̱ a dubisabe̱, a timba mute̱ dikalo ńa pond’a mususu.

Ombusa busa lam la beboa na mba nala ja na mbia mam o Karitsa. Ombusa ponda na mba nala o Melbourne, o Ostralia na bato b’ekombo am bape̱pe̱. Oten nde na dongame̱nno̱ Janet munańango nu ta eyembilan a bwam; di bongo mun’a mome mō̱ na bana ba bito balalo owas’a bo̱ngo̱ ba Loba.

O nin we̱nge̱, na mábuka 90 ma mbu, nde na dia ne o bolea ka mutudu o mwemba. Myende mam na ńol’am ba yo̱ki bola mba sese ońola bebango ná kusino̱ o beboa, sepo̱n ke̱ na te̱ dikalo. Nde na dia te̱ nde na bam o bedomsedi bam ba be̱ “mot’a bila ńa Kristo.”​—2 Tim. 2:3.