Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bolea Yehova, Loba la wonja

Bolea Yehova, Loba la wonja

“Wuma mudī ma [Yehova] mweno̱, oten nde wonja ńeno̱.”​—2 KOR. 3:17.

MYENGE: 49, 73

1, 2. (a) Ońola nje be̱ la mukom na be̱ne̱ la wonja ba tano̱ mato̱ti ma mweńa o mińa ma Paulo e? (b) Nja ńe Tongo a wonja ńa mbale̱ Paulo okwe̱le̱no̱ bato e?

KRISTE̱N a ńo̱ṅo̱n a boso i ta nde owas’a byanedi ba bato ba Roma, bena ba ta ba sese̱ ońola mambenda mabu, bekaisedi babu, name̱ne̱ pe̱ na wonja ba tano̱ ba be̱ne̱. Nde, ngiń’a byanedi n’edub’a Roma ba ta nde ba se̱me̱ye̱ omo̱ń a bakom bena ba tano̱ ba tuse̱ na bebolo ba ngińa. O ponda po̱, moto 1 oteten 3 a ta nde mukom. Ye̱ke̱i te̱, be̱ la mukom, na be̱ne̱ la wonja nde ba ta mato̱ti maba ma mweńa bato ba tano̱ ba kwalea, nate̱na mo̱me̱ne̱ Kriste̱n.

2 Maleta ma ńamuloloma Paulo ma to̱pedi jita jombwea wonja. Nde janda l’ebol’ao di si ta ná a bo̱le̱ mitakisan ma bato to̱ tukwa bediedi b’ekombo, lambo lena jita ba tano̱ ba wasa bola o mi mińa. O diwengisan, Paulo na bonasango ao ba we̱ nde na ngińa o jokwe̱le̱ bape̱pe̱ myango ma bwam ma Janea la Loba, na mweńa ma jabea la diko̱ti la Yesu Kristo lena di si be̱n eme̱ne̱n. Paulo a langwedi bonasango owe̱ni beno̱ ná ba so̱ Tongo a wonja ńa mbale̱. K’eyembilan, a kwali na bwē o leta lao di londe̱ maba a tiledino̱ Kriste̱n a Korinto ná: “[Yehova] e nde mudī; nde wuma mudī ma [Yehova] mweno̱, oten nde wonja ńeno̱.”​—2 Kor. 3:17.

3, 4. (a) Nje Paulo a to̱pedino̱ o myemba mi se̱le̱ na 2 Korinto 3:17 e? (b) Nje jangame̱nno̱ bola ná di kuse wonja ni mawe̱ na Yehova e?

3 O leta lao di londe̱ maba a tiledino̱ bato ba Korinto, Paulo a lango nje e po̱yedi Mose ponda a sibino̱ o Mudongo ma Sinai ombusa mo̱ te̱me̱ oboso ba ange̱l a Yehova. Eyobo a boso bao e ta e pańa. Bonaisrael be̱nno̱ Mose, na babo̱ ba bwa bo̱ngo̱, na Mose a we̱le̱ ekuduman o boso bao. (Bbu. 34:29, 30, 33; 2 Kor. 3:7, 13) Paulo a tele̱ye̱ ná, “nde ba timbi te̱ na [Yehova], ekuduman e masumwabe̱.” (2 Kor. 3:16) Be byala ba Paulo be mapula nde kwala na nje e?

4 Ka nje te̱ jokono̱ o jokwa di se̱le̱, Yehova Loba nde e Muweked’a me̱se̱, mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde a be̱n wonja ni londi mbom, na ni si be̱n myoyo. Ońola nika so̱ nde e te̱nge̱nno̱ ná wonja e be̱ nde wuma Yehova eno̱, na “wuma mudī ma Yehova mweno̱.” Nde, ná di tombwane̱ ni wonja na bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱, jangame̱n ‘timba na Yehova,’ nika ná, be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱. Niponda ba tano̱ o eyaṅ, Bonaisrael ba ta nde be̱ne̱ mambo kapond’eyobo, nde seto̱ ka ne̱ni Yehova a tano̱ e̱ne̱ mo̱. E ta nde biana ba ta ba kudumane̱ na jeńse̱ pe̱ milema mabu na mo̱nge̱le̱ mabu. Ba ta nde ba pula bolane̱ wonja ba tano̱ ba wa kusa o busa labu o Egipto o londise̱ mpuli mabu m’eyobo.​—Bon. 3:8-10.

5. (a) Njika pat’a wonja mudī ma Yehova mu mabolano̱ e? (b) Ne̱ni di bino̱ ná, e be̱ ná moto e o beboa to̱ mukom a be̱n te̱ nde wonja Yehova a mabolano̱ e? (c) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ e?

5 Wonja ni mawe̱ na mudī ma Yehova, e buki te̱se̱be̱ la wonja ka mukom o mbad’eyobo. Omo̱ń a nika, mudī ma Yehova mu mate̱se̱ biso̱ wonja na be̱ lasu la mukom a bobe na kwedi, wonja na jowe̱ la losango na beboledi bao. (Rom. 6:23; 8:2) A se̱ wonj’a betańsedi e! Moto e ná a we̱le̱ kusa minam ma ni wonja e be̱ ná e nde mot’a beboa to̱ mukom. (Bbot. 39:20-23) Ni wonja nde munańango Nancy Yuen na munasango Harold King, ba tano̱ ba be̱ne̱, to̱ná ba tombise̱no̱ mimbu jita o beboa ońola dube̱ labu. We ná we̱ne̱ myango mabu o JW Elimb’a bedinge̱dinge̱. (Ala o BEBAISEDI NA MYANGO MA LONGE̱, o so̱le o LEMBE̱ LA MAKEKISAN.) Jombweye min myuedi miba: Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di we̱le̱ wonj’asu tiki e? Na ne̱ni pe̱ bolane̱ ni wonja na dibie̱ e?

MWEŃA MA WONJA LOBA A MABOLANO̱

6. Ne̱ni Bonaisrael ba lee̱no̱ ná ba si timbise̱le̱ Yehova masoma ońola wonja a bolino̱ babo̱ e?

6 Di kusane̱ te̱ moto jabea la tiki, di matimbise̱le̱ mo̱ masoma ońola jabea lao. Bonaisrael ba si timbise̱le̱ Yehova masoma ońola wonja a bolino̱ babo̱, niponda a sungino̱ babo̱ o mukoma o Egipto. Myo̱di to̱ mininga ombusa busa labu, ba botedi nde o jo̱nge̱le̱ da na beńo̱n ba tano̱ ba be̱ne̱ o Egipto, ba to̱kisane̱ pe̱ nje Yehova a tano̱ a bola babo̱, ba pula na mo̱me̱ne̱ timba o Egipto. Dutea te̱ ná, ba we̱le̱ ‘sue, kingaṅ, mabo̱, manga ma bepandi, manga mande̱ne̱ na masadi ma jipane̱’ oboso ba wonja Loba a bolino̱ babo̱ o jowe̱ mo̱ Loba la mbale̱, Yehova. Mo̱, nika e ta mańaka ná Yehova a lingane̱ tumba lao e? (Mis. 11:5, 6, 10; 14:3, 4) A se̱ belēdi ba mweńa e!

7. Ne̱ni Paulo a bupe̱no̱ malea a bolino̱ o 2 Korinto 6:1, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

7 Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ Kriste̱n ye̱se̱ ná i si timbise̱ ewolo wonja Yehova a bolino̱ babo̱ tongwea na Mun’ao, Yesu Kristo. (Langa 2 Korinto 6:1.) Paulo a ta a bia ná ka ni titi ke̱nge̱nge̱ e timbise̱ mo̱ mukom a bobe na kwedi. Dutea te̱ sese na ndutu nika e tano̱ e wanea mo̱. Nde a kwali ná: “Masoma ma be̱ na Loba o dina la Yesu Kristo, Sango asu!” Ońola nje e? A tele̱ye̱ bonasango ao ná: “Ebanja mbend’a mudī ma longe̱ o Kristo Yesu e te̱se̱ mba wonja na mbend’a bobe na ńa kwedi.” (Rom. 7:24, 25; 8:2) Bupisane̱ eyembilan a Paulo, Yehova a te̱se̱ biso̱ wonja na bobe na kwedi, biso̱ pe̱ di s’angame̱n timbise̱ ni wonja ewolo. Diko̱ti di mabola biso̱ epolo o bolea Loba lasu na doi la mulema di sangi, na bwane̱ pe̱ nika muńe̱nge̱.​—Mye. 40:9.

We nde o bolane̱ wonj’ango̱ ńa bepo̱sedi o sue̱le̱ myam ma Janea nga mambo mo̱ngo̱ ma wame̱ne̱ e? (Ombwa mongo 8-10)

8, 9. (a) Njika jome̱le̱ ńamuloloma Petro a bolino̱ jombwea bolane̱ la wonj’asu e? (b)  Ne̱ni moto eno̱ ná a bolane̱ ni wonja o mbad’a bobe e?

8 Nde timbise̱le̱ la masoma buka te̱ di si dongame̱n, di no̱nge pe̱ jangame̱n ná di si bolane̱ tik’asu ńa wonja o mbad’a bobe. Ńamuloloma Petro ome̱le̱ ná di si bolane̱ wonj’asu k’ekuduman o bola nje ye bobe. (Langa 1 Petro 2:16.) Mo̱ di jome̱le̱ di si mo̱nge̱le̱ nde wa nje e po̱yedi Bonaisrael o eyaṅ e? Di jome̱le̱ di mombwea pe̱ biso̱ we̱nge̱, pondapo̱ buka na babo̱. Satan na was’ao ba masebea biso̱ jita la ńai na ńai a bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, da na ńo̱, maloko na longe̱le̱ la ńolo, na jita la mambo mape̱pe̱ mena ma mano̱ngo̱ne̱ mulema. Bato ba ńunga ba misomba ba yo̱ki o lee̱le̱ biso̱ bato ba do̱li byombwedi o bola ná jande mambo mena ma si mapule̱ biso̱. Ye so̱ ná e be̱ lambo di bo̱bi o ko̱ o man malambi, na bolane̱ pe̱ wonj’asu o mbad’a bobe!

9 Ma malea ma Petro ma mombwea pe̱ matongo ma mweńa ma longe̱ lasu ka, mpo̱so̱ko m’esukulu, ebolo na nika. K’eyembilan, beso̱mbe̱ o nin we̱nge̱, be mińakisan o we̱ na ngińa ná be kasabe̱ o besukulu bende̱ne̱. Bato ba malangwea babo̱ ná besukulu bende̱ne̱ be mabola ná be kuse bebolo bende̱ne̱ na musawedi munde̱ne̱. Ba bato be pe̱ ná ba lee̱ babo̱ milangi mō̱ mi malee̱ ne̱ni bato boko o besukulu bende̱ne̱ ba makusano̱ mo̱ni jita buka ba bena ba s’oko tobotobo. Beso̱mbe̱ be ná be bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná besukulu bende̱ne̱ be nde lambo la bwam ke̱ e po̱i ná be no̱nge bedomsedi be mombweye kie̱le̱ ńabu ni maye̱. Nde nje be beso̱mbe̱ na bayedi babu ba s’angame̱nno̱ dimbea e?

10. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ di mabolane̱ wonj’asu o po̱so̱ mambo ma mombweye̱ biso̱ e?

10 Bato bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná kana o mam mato̱ti mpo̱so̱ko mweno̱ nde lambo di mombweye̱ moto mo̱me̱ne̱, bangame̱n be̱ne̱ wonja o po̱so̱ nje ba mapulano̱ etum te̱ doi labu la mulema di memeano̱ nika. Pondapo̱ ba mo̱nge̱le̱ nde nika ońola ben byala Paulo a tiledino̱ Kriste̱n a Korinto jombwea da: “Ońola nje wonj’am ńeno̱ ná e kaisabe̱ na doi la mulema la nupe̱pe̱ e?” (1 Kor. 10:29) Ye mbale̱ ná o nje e mombweye̱ esukulu n’ebolo, je wonja o po̱so̱ nje e do̱lisan biso̱, nde di si dimbea ná wonj’asu e be̱n myoyo, na ná bedomsedi be̱se̱ di mano̱ngo̱no̱ be me̱nde̱ be̱ne̱ betune̱. Ońola nika nde Paulo a botedino̱ ekwal’ao na ben byala ná: “Mambo me̱se̱ me wonja, nde seto̱ me̱se̱ nde me muse̱ṅ; mambo me̱se̱ me wonja, nde seto̱ me̱se̱ nde ma malongisane̱.” (1 Kor. 10:23) Ni mbale̱ e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná mambo mape̱pe̱ me, mena me mweńa buka bepuledi jangame̱nno̱ o jombwea ke̱ di mabolane̱ wonj’asu o matongo me̱se̱ ma longe̱ lasu.

DI BOLANE̱ WONJ’ASU NA DIBIE̱ O BOLEA LOBA

11. Ońola njika njo̱m Yehova a te̱se̱no̱ biso̱ wonja e?

11 O jome̱le̱ Petro a bolino̱ jombwea bolane̱ la wonja o mbad’a bobe, a lango pe̱ ne̱ni bolane̱ mo̱. Ome̱le̱ biso̱ o bolane̱ wonj’asu “ka bautu ba Loba.” Ońola nika, njo̱m Yehova a te̱se̱no̱ biso̱ wonja na mbend’a bobe na ńa kwedi tongwea na Yesu Kristo, ńe nde ná di bake̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱ “ka bautu ba Loba,” o bolea mo̱ o longe̱ lasu le̱se̱.

12. Njik’eyembilan Noa na mbia mao ba die̱le̱no̱ biso̱ e?

12 Mbadi ni peti bwam so̱ ńa tata biso̱me̱ne̱ ná di si bolane̱ wonj’asu o mbad’a bobe, o timba pe̱te̱ bakom ba bepuledi basu na ba nin wase, ńe nde ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o bupe̱ mambo ma mudī. (Gal. 5:16) Jombweye te̱ k’eyembilan Noa na mbia mao. Ba ta nde o wase ni ta ni londa na njo na musonje. Nde ba si bupe̱ milemlem ma bepuledi ba bato bena ba ta ba dinge̱le̱ babo̱. Ne̱ni ba we̱lino̱ bola nika e? Ba po̱si nde o walame̱ne̱ babo̱me̱ne̱ o ebolo Yehova a tano̱ a bake̱ babo̱ ya longa l’elimbi, kombe̱ la da ońol’abu na ońola byembe, na jome̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ ońola nje e ta yangame̱n po̱. “Na Noa a bola nika; kana Loba anedino̱ mo̱, nika nde a bolino̱.” (Bbot. 6:22) Nje nika e wanno̱ e? Noa na mbia mao bongi o beńamsedi ba ni wase.​—Bon. 11:7.

13. Njik’ebolo e ta e bakabe̱ Yesu yena a tombe̱le̱no̱ pe̱ bokwedi bao e?

13 Nje Yehova anedino̱ biso̱ ná di bole o nin pond’asu e? Kana jeno̱ bokwedi ba Yesu, di bi bwambwam ebolo Loba a bolino̱ biso̱. (Langa Lukas 4:18, 19.) O nin we̱nge̱, loba la yen ebe̱yed’a mambo di dimse̱ so̱ṅtane̱ la jita la bato; ba si bi pe̱ to̱ ná be nde bakom b’ebasi e kwedi, ba sango, na ba mambo ma politik. (2 Kor. 4:4) Nika ńe biso̱ edube o bupe̱ eyembilan a Yesu, o jongwane̱ bato o bia na bolea pe̱ Yehova, Loba la wonja. (Mat. 28:19, 20) Nika e titi ebolo e sadi, e be̱n pe̱ jita la mitakisan. O mindi mō̱, bato ba si malambe̱ye̱ biso̱ toi, bō̱ pe̱ ba titi muńe̱nge̱ ná di kwalisane̱ babo̱. Myuedi mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ baise̱ mo̱me̱ne̱ me nde ná, ‘Mo̱ ne ná na bolane̱ wonj’am o bata sue̱le̱ ebol’a Janea e?’

14, 15. Nje jita la baboledi ba Yehova ba po̱sino̱ o bola e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

14 Nika e membe̱ biso̱ o je̱ne̱ ná jita la baboledi ba Yehova di máso̱ṅtane̱ ná su la yen ebe̱yed’a mambo di si po̱ti pe̱, na ná ba no̱ngi pe̱ bedomsedi o wamse̱ longe̱ labu ná ba bole ebol’a paonia. (1 Kor. 9:19, 23) Bō̱ ba mabolea o mōnda mabu ma dikalo; bane̱ pe̱ owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Milangi ma mimbu mitanu mi tombi mi malee̱ ná, muso̱ngi ma paonia ya pond’a mususu mu bati ńaka, buka na 1 100 000. Nika ná 250 000 la bate̱ dikalo ba bati o muso̱ngi ma paonia o wase ńe̱se̱. Se̱ mbad’a bwam ńa bolane̱ wonja na dibie̱ o bolea Yehova e!​—Mye. 110:3.

15 Nje yongwane̱ ban bonasango na ban bonańango o bolane̱ wonj’abu o mbad’a bwam e? Jombweye te̱ eyembilan a Yohane na Yudith, bena ba boledi buka 30 ma mbu mi tombi o jita la mindi. Ba dia ba mo̱nge̱le̱ ná, ponda esukul’a paonia e botedino̱ o mbu 1977, ba ta be̱ ba tute̱le̱ bautu o wala bolea we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Ná ba bole nika, Yohane mo̱ ná a tuko bebolo ngedi jita ná ba benge be̱ne̱ longe̱ di wam. Ba ta so̱ bala te̱ dikalo o mwe̱n ekombo. Nde ba ta bangame̱n o kane̱ na lakisane̱ pe̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o jokwa mwe̱n eyeme̱, o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bede̱mo ba peńa, na ngo̱ a y’ekombo. Ne̱ni ba sengino̱ ombusa mi mimbu me̱se̱ m’ebolo e? Yohane mo̱ ná, “Na ta na senga na mbame̱ne̱ ná na we̱le̱ nde mbame̱ne̱ mususu o ebolo e buki be̱se̱ na si tano̱ na mábola o longe̱ lam. Na bati o so̱ṅtane̱ ná Yehova e na mbale̱, na nisea mo̱ be̱be̱ ka sango a bana ńe ndolo. Yakobo 4:8 mo̱ ná: ‘Sisea be̱be̱ na Loba, nde mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na bińo̱.’ Tatan nde neno̱ o so̱ṅtane̱ bwam nje be byala be mapulano̱ kwala. Na ta na bia ná na so̱i nje na tano̱ na wasa, janda la bwam la longe̱.”

16. Ne̱ni jita ba bolane̱no̱ wonj’abu na dibie̱ to̱na bete̱medi babu e?

16 O diwengisan na Yohane na Yudith, bete̱medi ba bato bō̱ be mabola nde babo̱ epolo o bolea ońola pambo a ponda ni wuto. To̱ na nika, jita ba mate̱ mpuli o sue̱le̱ ebol’a longa la milongi ma Janea o wase ńe̱se̱. K’eyembilan, ponda mulopo m’ebolo mu tano̱ mu longabe̱ o Warwick, o Ńu York, 27 000 la bonasango na bonańango ba po̱i o sue̱le̱ ebolo. Bō̱ ba ta ba po̱ ońola woki iba, bane̱ ońola myo̱di, bape̱pe̱ ońola mbu mō̱ to̱ buka nika. Jita labu di se̱le̱ we̱le̱ o mbasan myano me̱se̱ ma longe̱ labu ná ba sue̱le̱ y’ebolo. A se̱ eyembilan a bwam ya bolane̱ wonja ba kusane̱no̱ Loba o sesa na bola Yehova Loba la wonja edube!

17. Njika kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam ni menge̱le̱ ba bena o nin we̱nge̱ be o bolane̱ na dibie̱ wonja ba kusane̱no̱ Loba e?

17 Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná di timbi bia mo̱, na ná je ná di bwane̱ muńe̱nge̱ wonja jowe̱ la mbale̱ di mawanano̱. O mulopo ma ńamse̱ ni wonja to̱ bolane̱ mo̱ bobe, di bolane̱ mo̱ o bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ bwane̱ muńe̱nge̱ minam Yehova a kakane̱no̱ biso̱ ponda byala ba yen edinge̱ be malondano̱ ná: “Bewekedi pe̱ be me̱nde̱ jo̱so̱be̱ o be̱ la mukom a dibumbe o timba o wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.”​—Rom. 8:21.