Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bome ba te̱se̱be̱​—Bokwe na Timoteo

Bome ba te̱se̱be̱​—Bokwe na Timoteo

MBU mu tombi lokoli la bonasango lo te̱se̱be̱ ka batudu na baboledi o myemba ma wase ńe̱se̱ ma Mboṅ a Yehova. Yete̱na we nde mō̱ ńa ba bonasango bandolo, ye̱ke̱i te̱ we o bwane̱ eto̱t’ango̱ ya peńa muńe̱nge̱.

Yen ebe we o baise̱ na wame̱ne̱ nga we ná o we̱le̱. Jasen, eso̱mb’a mutudu ewo̱ mo̱ ná, “Ponda na te̱se̱be̱no̱, na sengi nde na mbame̱ne̱ ná na titi ná na we̱le̱ bambe̱ m’bē̱ mam ma peńa.” Mose na Yeremia pe̱ be̱n nde ná ba si dongame̱n o bambe̱ m’bē̱ Yehova a bolino̱ babo̱. (Bbu. 4:10; Yer. 1:6) Yete̱na wa pe̱ we nde o senga mulemlem, ne̱ni weno̱ ná o buka be besengedi nde o benga ńaka e? Jombweye te̱ eyembilan a mokwedi Timoteo.​—Bebolo 16:1-3.

EMBILANE̱ EYEMBILAN A TIMOTEO

Timoteo a ta nde bodun ba lambo ka 20 ma mbu ponda ńamuloloma Paulo a bele̱no̱ mo̱ o be̱ mwenj’ao ń’ebolo, na mudie̱le̱ mo̱ o malo̱ndo̱ mao. O bebotedi, kana Timoteo a tano̱ a dia eso̱mbe̱, pondapo̱ a si ta a be̱ne̱ne̱ mo̱me̱ne̱ lakisane̱, a ta so̱ a kiṅakiṅane̱ o londe̱ m’bē̱ mao. (1 Tim. 4:11, 12; 2 Tim. 1:1, 2, 7) Nde, dom la mbu ombusa ponda, Paulo a kwalane̱ bato ba Filipi ná: “Na pite̱ o Sango Yesu o pomane̱ lomea bińo̱ Timoteo . . . Ebanja na si be̱n moto nupe̱pe̱ nu be̱n nika mulemlem ma jo̱nge̱le̱.”​—Fil. 2:19, 20.

Nje e boli ná Timoteo a be̱ ninka mutudu ńa bwam e? Jombweye te̱ belēdi mutoba bińo̱ leno̱ ná lo busane̱ o eyembilan ao.

1. A ta ombwea bato na mbale̱. Paulo a langwedi bonasango ba Filipi ná: “[Timoteo] a mombwea ońol’ańu na mbale̱.” (Fil. 2:20) E, Timoteo a ta a be̱ne̱ ponda ońola bato. A ta ombwea ja labu la bwam la mudī, a ta pe̱ be̱be̱ o bola mo̱me̱ne̱ ońol’abu.

Timoteo a si ta ka muduane̱ mutoa ma ndiyo nu mombweye̱ nde ponda angame̱nno̱ tunge̱ owe̱ni eno̱ o wala esibe̱ mo̱ jombwea bato angame̱nno̱ bambe̱. Wiliam, mutudu mō̱ nu mabolabe̱ edube na ńe o boleye̱ buka 20 ma mbu, a mabola bate̱se̱be̱ peńa malea ná: “Bińo̱ to̱ndo̱ bonasango. Ombwea ńo̱ng’abu na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ buka mambo ma mombweye̱ bedangwedi ba mwemba.”

2. A ta a te̱se̱ mambo ma mudī oboso. Paulo a kobisane̱ eyembilan a Timoteo na ya bane̱, mo̱ ná: “Ebanja bane̱ be̱se̱ ba mapulise̱ nde mabu mambo, seto̱ mambo ma Kristo Yesu.” (Fil. 2:21) Paulo a ta nde o Roma ke̱ e o tila. E̱n ná bonasango ba ta owo ba ta nde bombwea mabu mambo ma babo̱me̱ne̱ jita. O dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱, ba ta nde bombwea mambo ma mudī ma babo̱me̱ne̱. Nde Timoteo a si ta nika! Ponda epolo ye̱ne̱ne̱no̱ o lańse̱ myango ma bwam, a lee̱le̱ nde mulemlem m’ebe̱yedi ka Yesaya, nu kwali ná: “Mba nun, loma mba!”​—Yes. 6:8.

Ne̱ni weno̱ ná o be̱ skwe̱ oteten a mambo mo̱ngo̱ ma wame̱ne̱ na m’bē̱ mo̱ngo̱ ma mudī e? Laboso, bia te̱se̱ mambo ma mweńa oboso. Paulo ome̱le̱ ná, “emba mambo me mweńa buka mane̱.” (Fil. 1:10, NW) Mambo me Loba maboso, nde mabe̱ wa maboso. Di londe̱ maba. We̱le̱ o mbasan mambo ma mibane̱ wa ponda na ngudi. Paulo ome̱le̱ Timoteo ná: “Ńa bepuledi ba pond’eso̱mbe̱ mīla, bupe̱ nde te̱me̱ la sim, jemea, ndolo, musango.”​—2 Tim. 2:22.

3. A ta a tuse̱ mo̱me̱ne̱ o ebol’a bosangi. Paulo o̱nge̱le̱ bato ba Filipi ná: “Lo bi ne̱ni [Timoteo] ouno̱ o jemea, na ne̱ni a tano̱ a bolea myango ma bwam mwemba na mba ka muna na sango.” (Fil. 2:22) Timoteo a si ta bwala. A boli ebolo na ngińa mwemba na Paulo, nika e bati jouse̱ ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ne̱ mō̱ na nune̱.

Ebolo ye jita nin we̱nge̱ o bebokedi ba Loba. Y’ebolo e mabwesane̱ muńe̱nge̱, e masise̱le̱ pe̱ biso̱ be̱be̱ na bonasango asu. Ońola nika, bola ná o “benge be̱ ngińa o ebol’a Sango.”​—1 Kor. 15:58.

4. A ta a we̱le̱ nje okono̱ o ebolo. Paulo a tiledi Timoteo ná: “Wa o ta o bupe̱ belēdi bam, bedangwedi bam, jo̱nge̱le̱ lam, jemea lam, we̱lisane̱ lam, ndol’am, titimb’am.” (2 Tim. 3:10) Kana a tano̱ a we̱le̱ o ebolo mambo okono̱, Timoteo a timbi be̱ ńai ni ndongame̱n o kusa m’bē̱ munde̱ne̱.​—1 Kor. 4:17.

O be̱n munasango nu mákokwe̱ mimbu o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ jembilane̱ e? Yete̱na ke̱m, ońola nje o si mawasano̱ ná o be̱ne̱ mo̱ e? To̱m, mutudu mō̱ ń’etum a mimbu mo̱ ná: “Mutudu mō̱ nu ta nu mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ a ta a no̱ngo̱ mba, a we̱le̱ mba was’ao ń’eyapi, a longa mba bwam. Na ta be̱ na baise̱ mo̱ malea ponda ye̱se̱ na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Nik’e boli ná na pomane̱ be̱ne̱ne̱ mbame̱ne̱ lakisane̱.”

5. A ta a benga longa mo̱me̱ne̱. Paulo ome̱le̱ Timoteo ná: “Tuna ńolo o dube̱ la Loba.” (1 Tim. 4:7) Mutune̱ ńolo e ná a be̱ne̱ mulonge̱ mo̱, nde e mapula ná mutune̱ ńolo pe̱ a longe mo̱me̱ne̱. Paulo ome̱le̱ Timoteo ná: “Tingame̱ o langa na jome̱le̱ na lee̱. . . . Ombwea ońola man mambo, te̱me̱ye̱ nde oten, ná be̱se̱ bembe ne̱ni o mabengano̱ joa moto.”​—1 Tim. 4:13-15.

E mapula ná wa pe̱ o benge be̱ jangwa. O s’ese̱le̱ ná bońaki bo̱ngo̱ ba mudī bo ko̱ ngube̱; bebokedi be boli te̱ bediedi ba mwemba ba peńa, bola ná o bupe̱ mo̱. O si lakisane̱ pe̱ to̱ wame̱ne̱ buka moyo, to̱ bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná o mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ ńai po̱ ńena weno̱ ná o domse̱ lambo te̱ esibe̱ po̱ngo̱ muwaso. Bupe̱ eyembilan a Timoteo, “no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ońola wame̱ne̱ na ońola nje o malee̱no̱.”​—1 Tim. 4:16.

6. A ta a se̱me̱ye̱ na mudī ma Yehova. Paulo a dutedi o ebol’a Timoteo, na mo̱ ome̱le̱ mo̱ ná: “Kombe̱ ni tik’a bwam tongwea na mudī-musangi mwena mu jai oteten asu.” (2 Tim. 1:14) Ná a kombe̱ ebol’ao ya sango Timoteo a ta angame̱n se̱me̱ye̱ na mudī-musangi ma Loba.

Donald, mutudu ń’etum a ponda, mo̱ ná: “Bome ba te̱se̱be̱ bangame̱n o we̱le̱ mulatako mabu na Yehova tiki. Ba bena ba mabole̱ nika ‘ngiń’abu e me̱nde̱ nde benga to̱ndo̱.’ Ba kane̱ te̱ o kusa mudī ma Loba, nde ba sa pe̱ bepuma bao, ba me̱nde̱ nde be̱ bonam ba mbale̱ ońola bonasango abu.”​—Mye. 84:8; 1 Pet. 4:11.

WE̱LE̱ ETO̱T’ANGO̱ TIKI

Nika e membe̱ jita o je̱ne̱ jita la bonasango ka wa ba mate̱se̱be̱, na ńaka pe̱ o mudī. Jasen di to̱pedino̱ o bebotedi, mo̱ ná: “Ni ponda ńe̱se̱ na boledino̱ ka mutudu, noko jita, lakisane̱ lam pe̱ di bati ńaka. Tatan, na mabwane̱ m’bē̱ mam muńe̱nge̱, na me̱ne̱ pe̱ nde mo̱ k’edube ende̱ne̱!”

Mo̱ o me̱nde̱ benga ńaka o mudī e? Bola so̱ me̱se̱ ná wokwe n’eyembilan a Timoteo. Wa pe̱ o me̱nde̱ nde be̱ bonam ońola baboledi ba Loba ke̱ o boli nika.