Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Embe̱ mō̱ na nune̱ “Sepo̱n”

Embe̱ mō̱ na nune̱ “Sepo̱n”

“Jombwane̱ mō̱ na nune̱ . . . , jomane̱le̱ [to̱so̱ jembane̱le̱] nde, sepo̱n kana lo me̱ne̱no̱ ná buńa bo masisea be̱be̱.”​—BON. 10:24, 25.

MYENGE: 90, 87

1. Ońola nje ńamuloloma Paulo ome̱le̱no̱ Kriste̱n a Bajū ya ńo̱ṅo̱n a boso ná i bate jembane̱le̱ e?

OŃOLA nje jangame̱nno̱ we̱ na ngińa o jembe̱ bape̱pe̱ e? Ńamuloloma Paulo a boli biso̱ njo̱m o leta lao a tiledino̱ Kriste̱n a Bonahebe̱r. A kwalane̱ babo̱ ná: “Jombwane̱ mō̱ na nune̱ ná jumwe̱le̱ ndolo na bebolo ba bwam; di s’ese̱le̱ jako̱to̱ne̱ lasu, kana dongo ba mabolano̱, nde jomane̱le̱ nde, sepo̱n kana lo me̱ne̱no̱ ná buńa bo masisea be̱be̱.” (Bon. 10:24, 25) E ta nde e mádia lambo ka mbu mitanu ná Kriste̱n a Bajū i ta o Yerusalem ye̱ne̱ “buńa ba Yehova” bo masisea. Ba ta so̱ bangame̱n jemba eyemban Yesu a bolino̱ babo̱ ná ba buse o mu mundi ná ba sunge malonge̱ mabu. (Bebolo 2:19, 20; Lukas 21:20-22) Bo buńa ba Yehova bo timbi po̱ o mbu má 70 P.A. ponda bato ba Roma ba londe̱no̱ beko̱kisedi ba Yehova omo̱ń a Yerusalem.

2. Ońola nje jangame̱nno̱ bata be̱ne̱ ponda o jembe̱ mō̱ na nune̱ nin we̱nge̱ e?

2 O nin we̱nge̱, di be̱n njo̱m jita o dube̱ ná “buńa bo kolo, bwe pe̱ maladi” ba Yehova bo nisisea. (Yoel 2:11) Muto̱ped’a mudī Sefańa mo̱ ná: “Buńa bonde̱ne̱ ba Yehova bwe be̱be̱, bwe be̱be̱, bo masunga po̱!” (Sef. 1:14) Yen edinge̱ yena ye pe̱ nde jome̱le̱ e mombwea pe̱ min mińa masu. Kana buná ba Yehova bwano̱ be̱be̱be̱be̱, Paulo a malangwea biso̱ ná, “jombwane̱ mō̱ na nune̱ ná jumwe̱le̱ ndolo na bebolo ba bwam.” (Bon. 10:24) Ońola nika, jangame̱n so̱ bata be̱ne̱ ponda ońola bonasango asu ná di we̱le̱ jembe̱ babo̱ ponda te̱ nika e mapulano̱.

BA NJA BA BE̱N ŃO̱NG’A KUSA JEMBAME̱ E?

3. Nje ńamuloloma Paulo a tilino̱ jombwea jembe̱ la bape̱pe̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

3 Kalat’a Minia mo̱ ná: “Ndutu ńe moto o mulema e mańo̱so̱ mo̱, nde eyal’a muyao e makenjisane̱.” (Min. 12:25) Nika ńe mbale̱, ebanja biso̱ be̱se̱ di yo̱ki be̱ne̱ ńo̱ng’a kusa byala be membe̱ biso̱ ponda iwo̱. Paulo a lee̱le̱ ná nate̱na nu ńena nu be̱n mboṅ a jembe̱ bape̱pe̱ pe̱, a be̱n ńo̱ngi ná bembe̱ mo̱. A tiledi Kriste̱n i ta o Roma ná: “Ne ńo̱ngi o je̱ne̱ bińo̱ ná na tombe̱le̱ bińo̱ jabea la mudī o jembe̱ bińo̱, nika ńe nde ná: ná mba pe̱ na kuse jembame̱ ke̱ ne oteten ańu ońola jemea lasu la mō̱ na nune̱, bińo̱ ońola lam, mba pe̱ ońola lańu.” (Rom. 1:11, 12) Na mbale̱, Paulo ńembe̱ bane̱ pe̱ a ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a kusa jembame̱ ponda iwo̱.​—Langa Roma 15:30-32.

4, 5. Nja jeno̱ ná jembe̱ nin we̱nge̱ e, na ońola nje e?

4 Ba bena ba boli longe̱ labu mususu o bolea Yehova bangame̱n o sesabe̱. K’eyembilan, di be̱n paonia ya jemea, jita labu jese̱le̱ mambo mō̱ ná ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a paonia. Mulemlem pe̱ na bamuloloma, ba ba maboleye̱ o Bete̱l, baboledi b’ebondo na bito babu, na ba bena be o o̱fis a betukwedi. Babo̱ be̱se̱ bese̱le̱ mambo jita o longe̱ labu ná ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o bolea Loba. E te̱nge̱ne̱ ná ba kuse jembame̱. Ba pe̱ bena milema mi diano̱ mi matute̱le̱ o bola ebol’a pond’a mususu, nde bena ba titi o bole̱ nika ońola njo̱m jita, pe̱ ba me̱nde̱ senga bwam ke̱ ba kusi jembame̱.

5 Bonasango na bonańango ba maje̱ mulamba ońolana ba mapula o bupe̱ jome̱le̱ la babe̱, to̱ ba “nde o Sango mo̱me̱ne̱” pe̱ be nde bō̱ bape̱pe̱ ba be̱n ńo̱ng’a kusa jembame̱. (1 Kor. 7:39) Nikame̱ne̱ pe̱ na bito ba babe̱ be ngiń’ebolo, babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ná ba kusane̱ bome babu byala be membe̱ babo̱. (Min. 31:28, 31) Kriste̱n yena i matingame̱ na jemea labu owas’a mitakisan to̱ diboa pe̱ yangame̱n o kusa jembame̱. (2 Tes. 1:3-5) Yehova na Kristo ba membe̱ ban bautu ba jemea be̱se̱.​—Langa 2 Tesalonika 2:16, 17.

BATUDU BA MAWE̱ O JEMBE̱ BAPE̱PE̱

6. Njik’ebolo batudu ba be̱nno̱ bupisane̱ Yesaya 32:1, 2 e?

6 Langa Yesaya 32:1, 2. Yesu Kristo a mabolane̱ bonasango bo̱kisabe̱ na “banedi” ba masue̱le̱ mido̱ngi mipe̱pe̱, nika ná batudu, o jembe̱ na die̱le̱ bamilema mi yuki, na babo̱bi milema o nin ponda di be̱nno̱ ńo̱ng’a kusa jembame̱. Nde batudu ba si “manea” jemea la bane̱, o diwengisan be nde ‘bongwanedi’ ońola muńe̱nge̱ ma bonasango abu.​—2 Kor. 1:24.

7, 8. O sumo te̱ jembame̱ batudu ba mabolano̱ na byala, ne̱ni beno̱ ná ba longa bane̱ e?

7 Batudu be ná bembilane̱ ńamuloloma Paulo nu ta be̱ ńembe̱ bonasango ponda ye̱se̱. A tiledi Kriste̱n a Tesalonika i ta i takisabe̱ ná: “Nika nde di tano̱ di bwa bińo̱ ndolo, e tano̱ pe̱ e do̱lisane̱ biso̱, seto̱ o bola bińo̱ myango ma bwam ma Loba mo̱me̱ne̱, nde na longe̱ lasu mo̱me̱ne̱ pe̱; ebanja di ta di máto̱ndo̱ bińo̱.”​—1 Tes. 2:8.

8 O lee̱le̱ ná eyala e membe̱ buka te̱ e si dongame̱n, Paulo a langwedi batudu ba Efeso ná: ‘Bangame̱n.  . . jongwane̱ babo̱bi na jo̱nge̱le̱ byala ba Sango Yesu ńena mo̱me̱ne̱ a kwali ná: Bola le bonam buka kusa.’ (Bebolo 20:35) Paulo a si ta a be̱ne̱ buka te̱ ńo̱ngi o jembe̱ bonasango ao, a ta pe̱ a pula ‘bola to̱ nje a be̱nno̱, na bola pe̱ longe̱ lao le̱se̱’ ońola midī mabu. (2 Kor. 12:15) Mulemlem pe̱ na batudu, ba s’angame̱n buka te̱ jembe̱ na lo̱ko̱ bonasango abu na byala, nde bangame̱ne̱ pe̱ be̱ne̱ ponda ońol’abu ná ba we̱le̱ longa babo̱.​—1 Kor. 14:3.

9. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba bola malea o mbadi ni membe̱ e?

9 Longa la mō̱ na nune̱ di mabaise̱ bola la malea, nde o din to̱ti pe̱ batudu bangame̱n bupe̱ eyembilan Bibe̱l e bolino̱ jombwea ne̱ni bola malea o mbadi ni membe̱ bape̱pe̱. Ombusa kwedi na bepumbwedi bao, Yesu mo̱me̱ne̱ a boli eyembilan e peti ya bola la in ńai a malea. A boli myemba ma Asia nisadi malea ma ngińa; nde maka o njika mbadi a bolino̱ nika. Oboso ná a mabola babo̱ malea, a se̱le̱ sesa na bokenju myemba ma Efeso, Pergamo, na Tiatira. (Bbī. 2:1-5, 12, 13, 18, 19) A kwalisane̱ mwemba ma Laodikea ná: “Be̱se̱ bena na to̱ndino̱ na masa babo̱ na ko̱kise̱ pe̱ babo̱. Be̱ so̱ ko̱di, wate̱le̱!” (Bbī. 3:19) Batudu bangame̱n jembilane̱ Kristo ke̱ ba mabola malea.

SETO̱ BATUDU BUKA TE̱ NDE BANGAME̱N O JEMBE̱ BANE̱

A bayedi, bińo̱ le o longa bana bańu o jembe̱ bape̱pe̱ e? (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di longa mō̱ na nune̱ e?

10 Seto̱ batudu buka te̱ nde bangame̱n o jembe̱ bape̱pe̱. Paulo ome̱le̱ Kriste̱n ye̱se̱ ná, eyala e mabuse̱ babo̱ o mudumbu e be̱ nde “eyal’a bwam ońola longisane̱, kaponda yeno̱ ná e pulabe̱ ná e waneye ba ba masenge̱ muse̱ṅ.” (Efe. 4:29) Biso̱ be̱se̱ jangame̱n be̱ epe̱ńe̱ o je̱ne̱ ‘ńo̱ngi’ bape̱pe̱ ba be̱nno̱. Paulo a boli Kriste̱n a Bonahebe̱r malea ná: “Embe̱ mā ma wo̱ledi na mabo̱ngo̱ ma mateṅe̱, po̱ngea myende mańu mangea ma te̱m na sim, ná nje ye eboki e si so̱njo̱, nde e bo̱lisabe̱ nde.” (Bon. 12:12, 13) Biso̱ be̱se̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ beso̱mbe̱ bena be longa mō̱ na nune̱ na byala be membe̱.

11. Ne̱ni Marta a kusino̱ jongwane̱ o ponda diboa lao la mo̱nge̱le̱ e?

11 Marta, * munańango mō̱ nu ta nu be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱, a tili ná: “Buńa bō̱ ke̱ ne o kane̱ ná na kuse jembame̱, nde na dongame̱nno̱ munańango mō̱ nu mákokwe̱ mimbu, nu lee̱le̱ mba ndolo na ndedi, nje yena e ta e pula mba o ni ponda. A langwedino̱ mba ná mo̱ pe̱ a ta o mulemlem ma bete̱medi ka mba, na si sengi pe̱ ná ne muso̱lo̱ki.” Yen ebe nu munańango a si so̱ṅtane̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ byala bao bembe̱no̱ Marta.

12, 13. O njika mbad’a bwam jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo jome̱le̱ di bolabe̱ o Filipi 2:1-4 e?

12 Paulo a boli belongi be̱se̱ ba mwemba ma Filipi man malea ná: “Jome̱le̱ le so̱ te̱ o Kristo, lo̱ko̱mea la ndolo le te̱, jalatane̱ la mudī le te̱, ndol’a mulema na ndedi be te̱, bola so̱ ná muńe̱nge̱ mam mu londe, ná lo be̱ nde eyal’ewo̱, lo be̱ne̱ mulemlem ma ndolo, lo be̱ pe̱ mulema mō̱ na jo̱nge̱le̱ diwo̱, lo si bola to̱ lambo ońola diwanje̱ na pula l’edub’ewolo, nde ońola sibise̱ la ńolo mō̱ te̱ a lange nune̱ nupe̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱; to̱ mō̱ a s’ombwea mambo mao mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.”​—Fil. 2:1-4.

13 E, biso̱ be̱se̱ jangame̱n o po̱ngo̱ miwe̱n o jombwa mambo ma bane̱ bape̱pe̱, o bola “lo̱ko̱mea la ndolo,” “jalatane̱ la mudī,” na “ndol’a mulema na ndedi” o jembe̱ bonasango na bonańango asu.

MBADI IWO̱ YA JEMBE̱ BAPE̱PE̱

14. O njika mbadi jeno̱ ná jembe̱ bape̱pe̱ e?

14 Je muńe̱nge̱ o senga ná bato jongwane̱no̱ o bia mbale̱ o mińa mi tombi ba dia ba tingame̱ o dube̱, mulemlem ka ńamuloloma Yohane nu tili ná: “Ebanja muńe̱nge̱ mam munde̱ne̱ mwe nde ke̱ na masenga ná bana bam ba madangwa o mbale̱.” (3 Yohane 4) Paonia jita ye ná i bola mboṅ ná i kusi jembame̱ ponda i sengino̱ ná bato bō̱ bongwane̱no̱ o bia mbale̱ etum a mimbu ba dia ba tingame̱ o dube̱, bō̱ babu pe̱ bā nde paonia ka babo̱. Je ná jembe̱ paonia i mábo̱be̱ ke̱ jo̱nge̱le̱ babo̱ ebol’a bwam ye̱se̱ ba bolino̱ o jongwane̱ bape̱pe̱.

15. O njika mbadi jeno̱ ná jembe̱ ba bena ba maboleye̱ na jemea e?

15 Baboledi ba bebondo jita ba lango ná ombusa babo̱ pe̱pe̱le̱ mwemba, byala to̱ beninga ba masoma be tilabe̱ o leta be membe̱ babo̱ na bito babu jita. Nika ńe pe̱ ná ńembe̱ batudu, bamuloloma, paonia, na belongi ba mbia ma Bete̱l ke̱ babo̱ pe̱ ba kusi ngus’a byala ba masoma ońol’ebol’abu ya jemea.

NE̱NI BISO̱ BE̱SE̱ JENO̱ NÁ JEMBE̱ BAPE̱PE̱

16. Nje e mapule̱ o jembe̱ bape̱pe̱ e?

16 Nika ńe biso̱ diwuse̱ yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná di titi ná jembe̱ bape̱pe̱ ońolana di si bi bwambo. Jembe̱ la bane̱ di si mabaise̱ biso̱ tobotobo. Pondapo̱ son a ńamwe̱le̱ la lo̱ ke̱ we o soma moto di dongame̱n. Nde nune̱ a si ńamwe̱le̱ te̱ lo̱, ke̱ nika e mapula kwala ná a be̱n lambo di si male̱ na mo̱, lambe̱ye̱ la mo̱ toi buka te̱ le ná di wanea mo̱ lo̱ko̱mea.​—Yak. 1:19.

17. Ne̱ni eso̱mb’a munasango e kusino̱ jongwane̱ ponda mulema mu tano̱ mu yuka mo̱ e?

17 Mulema mu ta mu yuka Henri, eso̱mb’a munasango ewo̱, ponda mbia mao, nikame̱ne̱ pe̱ na sango, nu ta nde mutudu nu ta nu bolabe̱ edube jita, bese̱le̱no̱ mbale̱. Muboled’ebondo mō̱ alane̱ mo̱ o ńo̱ dibonde la ko̱fi ná embe̱ mo̱, ese̱le̱ pe̱ ná a tele̱ye̱ mo̱ mulema mao. Henri a so̱ṅtane̱ ná mbadi po̱ na mune ńa jongwane̱ mbia mao ná mu timbe o mbale̱ ńe nde ná a tike be̱ jemea na titimbe̱. Byala ba Myenge 46; Sefańa 3:17; na Marko 10:29, 30 bembe̱ mo̱ jita.

Biso̱ be̱se̱ je ná di longa na jembe̱ pe̱ mō̱ na nune̱ (Ombwa dongo 18)

18. (a) Njika lambo Kiṅe̱ Salomo a so̱ṅtanno̱ e? (b) Njika jome̱le̱ ńamuloloma Paulo a bolino̱ e?

18 Ben byembilan ba Marta na Henri be malee̱le̱ ná je ná jembe̱ munasango to̱ munańango nu be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea. Kiṅe̱ Salomo a tili ná: “Eyala e kwalabe̱ o pond’ao e tombi do̱lo̱. Boso bo telam bo mado̱lise̱ mulema, mwe̱ndi ma bwam mu makenjise̱ ńolo.” (Min. 15:23, 30) Omo̱ń a nika, langa la Njongo a Betatedi to̱ betiledi o mulomba masu le ná di bola moto nu ńo̱sedi ngudi. Paulo a lee̱ ná lo̱ngo̱ la mwenge ma Janea mwemba na bane̱ le ná lembe̱ moto. A tili ná: “Lo [benge] leane̱le̱ na jomane̱le̱ o dibie̱ le̱se̱, lo lo̱ngeye Loba myenge na belo̱ngi ba sesa na ba mudī o milema mańu na bola la masoma.”​—Kol. 3:16; Bebolo 16:25.

19. Ońola nje jembe̱ la mō̱ na nune̱ di me̱nde̱no̱ bata be̱ mweńa o mińa mi male̱ po̱ e, nje pe̱ jangame̱nno̱ bola e?

19 Kana buńa ba Yehova bo ‘masiseano̱’ ye mweńa jita ná di bate jembe̱ mō̱ na nune̱. (Bon. 10:25) Paulo a kwalisane̱ bonasango ba mińa mao ná,“bińo̱ benga jembe̱ mō̱ na nune̱ na longise̱ mō̱ na nune̱, kana lo mabolano̱.”​—1 Tes. 5:11, NW.

^ par. 11 Mina ma wengisabe̱.