Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Jembilane̱ Yehova​—Loba di mabole̱ jembame̱

Jembilane̱ Yehova​—Loba di mabole̱ jembame̱

“Bonam bo be̱ na Loba . . . nu malo̱ko̱me̱ye̱ [to̱so̱ jembe̱] biso̱ o ndut’asu ye̱se̱.”​—2 KOR. 1:3, 4.

MYENGE: 7, 3

1. Ne̱ni Yehova embe̱no̱ mbel’a moto ombusa pamo a Ede̱n e?

BOTEA na ponda mbel’a moto e kwedino̱ o bobe na mo̱ e timba ka ni titi ke̱nge̱nge̱, Yehova a lee̱le̱ ná e nde Loba di membe̱ baboledi bao. Dibokime̱ne̱ ombusa ko̱ la Adam na Eva o mōnda ma Ede̱n, Loba a boli edinge̱ yena e me̱nde̱ jembe̱ mbot’abu. Mbel’a moto e ta so̱ e be̱ne̱ dipita. Eding’a dikaki yena e tilabe̱ o Bebotedi 3:15 e mabola mbel’a moto dipita ná ye̱ke̱i te̱ “ni ńama-bwaba ńa kwaṅ,” Satan Diabolo na beboledi bao ba bobe be̱se̱ ba me̱nde̱ ńamsabe̱.​—Bbī. 12:9; 1 Yohane 3:8.

YEHOVA EMBE̱ BABOLEDI BAO BA POND’A KWAṄ

2. Ne̱ni Yehova embe̱no̱ Noa e?

2 Muboled’a Yehova, Noa, a ta nde longe̱ o ponda ńena bobe bo tano̱ bo londa o wase. Mo̱me̱ne̱ mō̱ na mbia mao buka te̱ nde ba ta bowe̱ Yehova. Kana a tano̱ a dingabe̱le̱ na bato ba njo na ba musonje, Noa a wusa bo̱bo̱ mulema. (Bbot. 6:4, 5, 11; Yuda 6) Nde Yehova a langwedi mo̱ mambo ma boli mo̱ ngiń’a mulema ni ta ni pula mo̱ ná a be̱ titimbe̱ o benga “dangwa na Loba.” (Bbot. 6:9) Yehova a ta a langwea Noa ná a mala ńamse̱ ni was’a bobe, a bola pe̱ mo̱ byanedi ba nje angame̱nno̱ bola ná a sunge mbia mao. (Bbot. 6:13-18) Na nika nde Yehova embe̱no̱ Noa; a lee̱le̱ ná e nde Loba di membe̱.

3. Ne̱ni Yehova embe̱no̱ Yosua e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

3 Ombusa ponda, Yosua a ta a bolabe̱ m’bē̱ ma bodilo ma jingane̱ tumba la Loba o Mundi ma Dikaki. Ná ba no̱nge mu mundi, e ta e pula ná ba buke milo̱ṅ ma ngińa ma matumba mena ma ta maja oten. Yosua a ta so̱ a be̱ne̱ njo̱m a bwam o soa na bo̱ngo̱. Yehova a ta a bia nika, na mo̱ anea Mose ná embe̱ Yosua. A kwala ná: “Bake̱ nde Yosua byanedi, ome̱le̱ mo̱, wembe̱ pe̱ mo̱; ebanja mo̱ nde a me̱nde̱ jekame̱ne̱ o mune̱ mudi oboso ba din tumba, mo̱ pe̱ nde a me̱nde̱ bole̱ babo̱ yen ekombo yena o me̱ne̱no̱ ka sango.” (Ndim. 3:28) Oboso ná Yosua a mabola nika, Yehova mo̱me̱ne̱ embe̱ mo̱ na ben byala ná: “Na s’anedi wa ná embame̱, o kake mulema e? O si bwa bo̱ngo̱, o si soa pe̱ to̱; ebanja Yehova, Loba lo̱ngo̱, e na wa o me̱se̱ o mabolano̱.” (Yos. 1:1, 9) A se̱ byala ba mbaki be membe̱ e!

4, 5. (a) Ne̱ni Yehova embe̱no̱ tumba lao la kwaṅ e? (b) Ne̱ni Yehova embe̱no̱ Mun’ao e?

4 Yehova a s’embe̱ baboledi bao mō̱-mō̱ buka te̱, nde embe̱ pe̱ tumba lao le̱se̱ o mususu ka dibo̱to̱. Yehova a ta a bia ná ni ponda tumba lao di me̱nde̱no̱ wala o mukoma o Babilon, di me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a kusa jembame̱, na mo̱ a kwala ben byala b’edinge̱ ná: “O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa, o si soa ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱, na membe̱ wa na mongwane̱ pe̱ wa na makwe̱ wa na dia lam la mom la jongise̱.” (Yes. 41:10) Mulemlem ma mbaki nde Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i tano̱ i be̱ne̱, name̱ne̱ pe̱ na tumba la Loba o nin we̱nge̱.​—Langa 2 Korinto 1:3, 4.

5 Yehova embe̱ pe̱ Mun’ao Yesu. O pond’a dubise̱ lao, Yesu a sengi doi di wu o mo̱ń ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱.” (Mat. 3:17) Na mbaki, ben byala bembe̱ Yesu o pond’ebol’ao ye̱se̱ ya dikalo o wase!

YESU EMBE̱ BAMULOLOMA BAO

6. Ne̱ni munia ma talent mu membe̱no̱ e?

6 Yesu a bupe̱ eyembilan a Sango. Embe̱ bape̱pe̱ o be̱ jemea tongwea na munia ma talent. O mu munia mao mu makwaleye̱ jombwea su la wase, sango a bautu a boli mūt’ao ńa jemea mō̱ te̱ edube na ben byala ná: “Nik’e do̱li, a mūt’a bwam na jemea, o ta jemea ońola ngus’a mambo, na mate̱se̱ wa omo̱ń a mambo ma jita; ingea o muńe̱nge̱ ma so̱ngo̱.” (Mat. 25:21, 23) A se̱ byala ba ngińa be membe̱ o benga bolea Yehova na jemea e!

7. Ne̱ni Yesu embe̱no̱ bamuloloma bao, tobotobo Petro e?

7 Bamuloloma ba Yesu ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ wana musunga ma madoi oteten abu o bia nja ńe nunde̱ne̱ buka be̱se̱, nde Yesu a lee̱le̱ we̱lisane̱ o jembe̱ babo̱ ná ba sibise̱ babo̱me̱ne̱, ba be̱ nde baboledi, seto̱ ba ba maboleano̱. (Lukas 22:24-26) O sumo te̱ nika, Petro a so̱lise̱ Yesu ngedi jita. (Mat. 16:21-23; 26:31-35, 75) O mulopo ma coma Petro, Yesu embe̱ nde mo̱, a bola na mo̱ m’bē̱ ma jembe̱ bonasango ao.​—Yohane 21:16.

BYEMBILAN BA BATO BA POND’A KWAṄ BA KUSI JEMBAME̱

8. Ne̱ni Hiskia embe̱no̱ banedi ba milo̱ṅ ma bila na bato ba Yuda e?

8 To̱ mo̱me̱ne̱ oboso ná Yehova a maloma Mun’ao Yesu o wase, nu boli eyembilan a ke̱nge̱nge̱ ya ne̱ni jembe̱ bape̱pe̱, baboledi ba jemea ba Yehova ba ta ba bia ná bangame̱n o jembe̱ bane̱. Niponda bato ba Asiria ba semno̱ mo̱, Hiskia a ko̱te̱le̱ banedi ba milo̱ṅ ma bila na bato ba Yuda o jembe̱ babo̱. “Na bato ba lakisane̱ byala [bao],” bembame̱.​—Langa 2 Myango 32:6-8.

9. Nje kalat’a Hiob e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea jembe̱ la bape̱pe̱ e?

9 To̱ná mo̱me̱ne̱ pe̱ a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi ná a kuse lo̱ko̱mea, Hiob okwe̱le̱ “balo̱kedi” bao balalo “ba matakisane̱” ne̱ni jembe̱ bape̱pe̱. A kwalane̱ babo̱ ná, a be̱ te̱ o epol’abu a ‘wusa jembe̱ babo̱ mulema na mudumbu na dipa bepopo bao o lo̱ko̱ babo̱.’ (Hiob 16:1-5) O sukan, Hiob a kusane̱ Elihu na Yehova mo̱me̱ne̱ byala bembe̱ mo̱.​—Hiob 33:24, 25; 36:1, 11; 42:7, 10.

10, 11. (a) Ońola nje e tano̱ e pula ná bembe̱ mun’a muto ńa Yefta e? (b) O min mińa masu, ba nja pe̱ jangame̱nno̱ o jembe̱ mulemlem e?

10 Eyembilan epe̱pe̱ ya pond’a kwaṅ ya moto nu ta nu be̱ne̱ ńo̱ngi ná bembe̱ mo̱, ye nde ya mun’a muto ńa Yefta. Oboso ná a mala janane̱ Bonaamon, mukaisedi Yefta a ta a bola Yehova kakane̱ ná, a boli te̱ mo̱ bebukedi, mot’a boso nu me̱nde̱ buse̱ o ndabo ao o po̱ kasa mo̱, a mabola mo̱ mo̱ ka jabea la dise̱. Na mo̱ e timba be̱ ná mun’ao ńa muto, mpe̱nge̱le̱ mao ma muna, nde mu busi o po̱ sombisane̱ bebukedi bao. Yefta a bo ndutu bwambi o mulema mao. Nde a ne̱nge̱ kakane̱ lao, a loma mun’ao ńa muto nu ta nde ngo̱ndedi o Silo ná a boleye o muno̱ko̱ o mine̱ mińa me̱se̱ ma longe̱ lao.​—Bak. 11:30-35.

11 Nika e bwese̱ Yefta ndutu jita, nde tobotobo mun’ao ńa muto, to̱ na nika, ese̱le̱ ná sango a londe̱ kakane̱ lao. (Bak. 11:36, 37) A si wusa so̱ babe̱, be̱ne̱ bana, to̱ walane̱ ndand’a mbia oboso na kombe̱ pe̱ sango la mbia. A ta so̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a lo̱ko̱mea na jembame̱. Myango ma Bibe̱l mi makwala ná: “Owa nde yen ede̱mo e po̱ino̱ o Israel ná mbu te̱ ngo̱n a Israel i mala o le̱be̱ mun’a muto ńa Yefta, mot’a Gilead, etum a mińa mine̱i.” (Bak. 11:39, 40) Ke̱ e si te̱nge̱n so̱ ná di sese na jembe̱ pe̱ Kriste̱n i mabolane̱ mulamba mabu o bata jombwea “mambo ma Sango” e?​—1 Kor. 7:32-35.

BAMULOLOMA BEMBE̱ BONASANGO ABU

12, 13. Ne̱ni Petro ‘embe̱no̱ bonasango’ e?

12 O bo bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a langwedi ńamuloloma Petro ná: “A Simon, Simon, ombwa, Satan a puli bińo̱ ná a mase̱ngwe̱ bińo̱ ka mbasi; Nde mba na ta na kane̱ ońol’ango̱ ná jemea lo̱ngo̱ di si bo̱bo̱; nde wa pe̱, ponda o me̱nde̱no̱ jate̱le̱, wembe̱ bonaso̱ngo̱.”​—Lukas 22:31, 32.

Maleta ma bamuloloma membe̱ Kriste̱n o ńo̱ṅo̱n a boso, ma dia pe̱ ma membe̱ biso̱ nin we̱nge̱ (Ombwa mongo 12-17)

13 Petro a timbi nde be̱ etumbu oteten a mwemba ma ńo̱ṅo̱n a boso. (Gal. 2:9) Embe̱ bonasango tongwea na beboledi bao ba ngiń’a mulema o Buńa ba Mwatanu na ombusa ponda. A tiledi babo̱ ke̱ a nipo̱ o su l’ebol’ao yena e no̱ngi pond’a bwaba, a tele̱ye̱ babo̱ ná: ‘Na tiledi nde bińo̱ yin ngus’a byala, o [jembe̱] na bola mboṅ ná nin nde ńe nded’a mbale̱ ńa Loba, ńena oten nde langame̱nno̱ tingame̱.’ (1 Pet. 5:12) Maleta Petro a tilino̱ owas’a ngiń’a mudī-musangi membe̱ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n ye̱se̱; ma dia pe̱ ma membe̱ Kriste̱n o nin we̱nge̱. Na mbale̱ di be̱n ńo̱ng’a kusa jembame̱ niponda jeno̱ o jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Yehova!​—2 Pet. 3:13.

14, 15. Ne̱ni kalati ńamuloloma Yohane a tilino̱ owas’a ngiń’a mudī-musangi i membe̱no̱ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n ye̱se̱ e?

14 Ńamuloloma Yohane pe̱ a ta nde etumbu o mwemba ma ńo̱ṅo̱n a boso. Myango ma muńe̱nge̱ m’ebol’a dikalo la Yesu a tilino̱ membe̱ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n ye̱se̱, mi dia pe̱ mi membe̱ biso̱ o nin we̱nge̱. O myango mao buka te̱ nde di malangano̱ ná Yesu a kwali ná ndolo nde ńe eyemban a bokwedi bao ba mbale̱.​—Langa Yohane 13:34, 35.

15 Maleta ma ńamuloloma Yohane malalo ma be̱n misanga ma tiki ma mbale̱ mipe̱pe̱. Mo̱, niponda di ńo̱sedino̱ ońola bobe di bolino̱, di si makusa lo̱ko̱mea ke̱ di langi ná “maya ma Yesu . . . ma masangise̱ biso̱ na joa myobe mye̱se̱” e? (1 Yohane 1:7) Ye pe̱ te̱ ná mulema masu mu mabenga kaise̱ biso̱ ońola bobe di bolino̱, mo̱ di si makusa lo̱ko̱mea, di koma pe̱ miso̱di ke̱ di langi ná “Loba a kolo buka mulema masu” e? (1 Yohane 3:20) Yohane mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a tili ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8, 16) Maleta mao ma londe̱ maba na malonde̱ malalo ma masesa Kriste̱n i ‘madangwe̱ o mbale̱.’​—2 Yohane 4; 3 Yohane 3, 4.

16, 17. Ne̱ni ńamuloloma Paulo embe̱no̱ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso e?

16 O ńo̱ṅo̱n a boso, ńamuloloma ńena pondapo̱ ńembe̱ bonasango buka be̱se̱ e nde Paulo. O bebotedi ba mińa ma Kriste̱n, nika ná ombusa kwed’a Yesu, jita la bamuloloma ba jai nde o Yerusalem, owe̱ni dibe̱le̱ di madie̱le̱ di tano̱ di boka. (Bebolo 8:14; 15:2) Baje̱ o Yudea ba ta ba dube̱ ná Loba le nde diwo̱, babo̱ nde Kriste̱n i tano̱ i te̱ye̱ dikalo jombwea Kristo. Nde mudī-musangi mu ta mu loma Paulo o kwalisane̱ bato ba Grikia, ba Roma, na bape̱pe̱ bena ba ta bowe̱ maloba jita.​—Gal. 2:7-9; 1 Tim. 2:7.

17 Paulo a ta ala o mundi m’etum mu mabelabe̱ we̱nge̱ ná To̱rki, alo pe̱ o Grikia na o Italia, ná a bokise̱ myemba ma Kriste̱n oteten a basibi. Nde yin Kriste̱n a peńa i “kusan bato b’ekombo [abu] . . . mitakisan.” E ta so̱ e pula ná i kuse jembame̱. (1 Tes. 2:14) O lambo ka mbu má 50 P.A., Paulo a ta a tilea mwemba ma peńa ma Tesalonika ná: “Di masoma Loba ponda ye̱se̱ ońola bińo̱ be̱se̱, ke̱ di matuba mina mańu o mika masu, kana di si mawo̱lo̱no̱ o jo̱nge̱le̱ ebol’ańu ya jemea n’ebol’ańu ya ndolo na tingame̱ lańu.” (1 Tes. 1:2, 3) A ta pe̱ ome̱le̱ babo̱ ná bembe̱ mō̱ na nune̱, mo̱ ná: ‘Benga [jembane̱le̱] na longisane̱ mō̱ na nune̱.’​—1 Tes. 5:11.

DIBE̱LE̱ DI MADIE̱LE̱ DI MEMBE̱ BAPE̱PE̱

18. Ne̱ni dibe̱le̱ di madie̱le̱ la ńo̱ṅo̱n a boso lembe̱no̱ Filipo e?

18 O ńo̱ṅo̱n a boso, dibe̱le̱ di madie̱le̱ lembe̱ Kriste̱n na ba bena ba ta ba die̱le̱ myemba. Ponda Filipo mulangwed’a myango ma bwam a kwalisane̱no̱ bato ba Samaria ońola Kristo, dibe̱le̱ di madie̱le̱ di ta di sue̱le̱ mo̱. Na mo̱ di loma Petro na Yohane o kane̱ ońola yi Kriste̱n a peńa ná i kuse mudī-musangi. (Bebolo 8:5, 14-17) Jongwane̱ lena Filipo mo̱me̱ne̱ na bapeńa bate̱le̱ ba kusane̱no̱ dibe̱le̱ di madie̱le̱ lembe̱ babo̱ eyeka!

19. Ne̱ni Kriste̱n a myemba ma ńo̱ṅo̱n a boso i kasino̱ leta di lomabe̱ na dibe̱le̱ di madie̱le̱ e?

19 Ombusa ponda, dibe̱le̱ di madie̱le̱ di ta langame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ońola ekwal’a bwe̱ndi, nga Kriste̱n a basibi yangame̱n o jendabe̱ ka Bajū to̱ ke̱m, bupisane̱ Mbend’a Mose. (Bebolo 15:1, 2) Owas’a bediedi ba mudī-musangi ma Loba na ombusa babo̱ jombwea Betiledi ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱, bamuloloma na batudu ba domse̱ ná bwe̱ndi bo titi eto̱m, na babo̱ ba tilea myemba o bīse̱ babo̱ ben bedomsedi. Na dibe̱le̱ di madie̱le̱ di loma bato o wala bola myemba di leta. Ne̱ni di leta di kasabe̱no̱ na bonasango o myemba e? Bibe̱l e malangwa ná: “Nde ba langino̱ mo̱, na babo̱ ba bwa muńe̱nge̱ ońola be byala ba belo̱ko̱medi [to̱so̱ be membe̱].”​—Bebolo 15:27-32.

20. (a) Ne̱ni Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ o nin we̱nge̱ di membe̱no̱ bonasango o wase ńe̱se̱ e? (b) Njika myuedi mi me̱nde̱ kuse̱ jalabe̱ o jokwa di bupe̱ e?

20 O nin we̱nge̱, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ la Mboṅ a Yehova di membe̱ belongi ba mbia ma Bete̱l, baboledi ba tobotobo ba pond’a mususu, name̱ne̱ pe̱ na mbia ma bonasango na bonańango ma wase ńe̱se̱ ma Kriste̱n a mbale̱. Mulemlem ka o pond’a ńo̱ṅo̱n a boso, bonasango be muńe̱nge̱ o kusa byala be membe̱ babo̱! Buka nika, o mbu má 2015 Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di busise̱ mun’a kalati Timba na Yehova, ńena ńembe̱ jita o wase ńe̱se̱. Nde ba bena ba madie̱le̱ buka te̱ nde bangame̱n o jembilane̱ Yehova o jembe̱ bape̱pe̱ e? Jokwa di bupe̱ di mala jalabe̱ mi myuedi.