Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Myuedi ma balangedi

Myuedi ma balangedi

O “Betukwedi ba Was’a Peńa ba Betiledi ba Bosangi” be busisabe̱ na Inglisi o mbu 2013, byala ba Myenge 144:12-15 be mato̱pea nde tumba la Loba. Beteledi baboso be ta nde bombwea be̱n ba bato ba bobe, bena ba to̱pedino̱ o mwemba 11. Ońola nje mu mpo̱ngulan e?

Eyal’a Bonahebe̱r e bolane̱ e bambe̱ man mo̱nge̱le̱ mabane̱. Ońola nika, ben betukwedi ba peńa be se̱medi nde o man mato̱ti ma bupe̱:

  1. Betukwedi ba peńa be se̱medi nde o jo̱nge̱le̱ eyala e bambe̱no̱ na o mbad’a kwala ni te̱nge̱n. Mulatako mwe oteten a Myenge 144:12-15 na myemba mi se̱le̱ mwe nde bupisane̱ beteledi b’eyal’a boso ya mwemba 12, ye nde asher na Bonahebe̱r. Eyal’a Asher ye ná e be̱ne̱ beteledi jita. K’eyembilan, yena e tukwabe̱ na “nja.” O betukwedi be se̱le̱, eyal’a “nja” nde e bolane̱. Ońola nika nde, mambo ma bwam ma tilabe̱ o 12 myemba nate̱na 14 ma tano̱ nde malondea bato ba bobe, bena bepasi be se̱le̱ be to̱pedino̱. Nde eyal’a asher ye pe̱ ná e bambe̱ jo̱nge̱le̱ la nje e mapo̱ ombusa ponda, to̱so̱ betune̱, na mo̱ e tukwabe̱ na “ná,” to̱so̱ “denge̱.” O Bibe̱l ni busisabe̱ o mbu 2013 na o betukwedi ba Bibe̱l ipe̱pe̱ eyal’a “Denge̱” nde e bolane̱.

  2. Betukwedi ba peńa be mulatako na y’epas’a Myenge ye̱se̱. Bolane̱ l’eyal’a “denge̱” o myemba 12 e malee̱ nde ná minam myemba 12 nate̱na 14 mi mato̱peano̱ mi malondea nde bate̱m na sim​—ba bena ba mabaise̱ ná ba ‘sungabe̱’ o mā ma babobe (myemba 11). Mun mpo̱ngulan mwe pe̱ o myemba 15 wuma eyal’a “bonam” e maso̱be̱ oten ngedi iba e kwalabe̱no̱ o mbadi ni malongisane̱. Ońola nika so̱, o min milo̱ṅ mibane̱ bo bonam bo malondea nde milemlem ma bato, nika ńe nde, tumba lena “Yehova nde e Loba labu!” Di si dimbea ná betiledi ba Bonahebe̱r ba kwaṅ be si be̱n byembilan ba betiledi, ka mako̱bo̱n. Ońola nika nde batukwedi bangamenno̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ na te̱ite̱i, bupisane̱ mbad’a kwala ńa Bonahebe̱r, to̱ti l’ekwali, na bepasi ba Bibe̱l be mulatako na di to̱ti.

  3. Betukwedi ba peńa be jo̱nge̱le̱ diwo̱ na bepasi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be makakane̱ minam mi mawe̱ na Loba ońola bato bena be Loba jemea. Bupisane̱ diwengisan la betukwedi b’eyal’a asher, mu mwenge tatan mu mabusise̱ dipita la David di bam ná ombusa Loba sunga Israel o mā ma basingedi bao, a me̱nde̱ bola tumba lao bonam na tute̱. (Lev. 26:9, 10; Ndim. 7:13; Mye. 128:1-6) K’eyembilan, Ndimbisedi 28:4 mo̱ ná: “O me̱nde̱ nama ońol’epum’a dibum lo̱ngo̱, ońol’epum’a mińangadu mo̱ngo̱ na ońol’epum’a byembe bo̱ngo̱, nikame̱ne̱ pe̱ ońola yadi la ńak’ango̱ na mido̱ngi mo̱ngo̱.” Na mbale̱, o ponda byanedi ba mun’a David Salomo, ekombo e ta e be̱ne̱ musango na tute̱ ba si ta ba máje̱ne̱ne̱. O mbat’a nika, mi minam ma janea la Salomo me nde eyemban a nje e me̱nde̱ be̱ owas’a bediedi ba Mesia.​—1 Ki. 4:20, 21; Mye. 72:1-20.

Ke̱ di makwala so̱ ná, diwengisan la betukwedi di maso̱be̱ o Myenge 144 di si matukwa so̱ṅtane̱ lasu la belēdi ba Bibe̱l. O diwengisan, di mabata nde o bonde̱ dipita la bebaedi la baboledi ba Yehova ni nanga o kalat’a myenge, le nde, bumbisabe̱ la babobe, na musango ma po̱ko̱po̱ko̱ na tute̱ ońola bate̱m na sim.​—Mye. 37:10, 11.