1, 2. Nje e malee̱ ná bato ba mawe̱ o be̱ne̱ wonja e? (b) Nje pe̱ mi miwe̱n mi mawanano̱ e?

BATO jita o nin we̱nge̱ ba mapula ná mambenda na wonja ba be̱ kapo̱ ońola be̱se̱. O wase ńe̱se̱ bato ba be̱n ńo̱ngi ná ba te̱me̱ wonja na mabandan, ndando, na tue. Bō̱ ba mapula ná ba be̱ne̱ wonj’a beto̱pedi, ńa mpo̱so̱ko, na ńa no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi babu ka pula labu. Ńo̱ng’a jita o wase ńe̱se̱ ńe nde ná ba bole nje e do̱lisan babo̱, na die̱le̱ pe̱ longe̱ labu bupisane̱ ńo̱ng’abu.

² Nde ne̱ni so̱ ba mawasano̱ londe̱ yin ńo̱ngi e? Jita labu di mate̱nge̱ne̱ byanedi, di wana mpungu, pamo, na pula pe̱ tukwa mambo. Nde nika ńe̱se̱ e mawanea babo̱ wonja ba mapulano̱ e? Ke̱m. O diwengisan, miwe̱n mabu mi yo̱ki nde wanea babo̱ mbeu a ńolo na kwedi. Man me̱se̱ ma mabata nde o bamse̱ mbal’a byala ba Kiṅe̱ Salomo ná: ‘Moto a manea nune̱ o sebea mo̱ mbeu a ńolo.’​—Mul. 8:9.

3. Nje jeno̱ ná di bola o be̱ne̱ bonam ba mbale̱ na mutam e?

³ Mokwed’a Kristo Yakobo a lango nje ye idubwan a bonam ba mbale̱ na mutam. A tili ná: “Nu ńombo o mbend’a  ke̱nge̱nge̱ ńa wonja, a tingame̱ pe̱ oten, . . . mo̱ nde a me̱nde̱ name̱ ońola bola lao.” (Yak. 1:25) Yehova nu boli ni mbend’a ke̱nge̱nge̱, a bi bwambwam mambo ma mapule̱ bato ba benama ná ba be̱ne̱ bonam bo londi mbom na mutam. A boli mome na mut’a boso nje ye̱se̱ e ta e pula babo̱ ná ba be̱ bonam, ba be̱ne̱ pe̱ wonja ńa mbale̱.

4. Njika wonja Adam na Eva ba tano̱ ba bwane̱ muńe̱nge̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁴ Di langi te̱ bepasi beba baboso ba kalat’a Bebotedi, di me̱ne̱ njika pat’a wonja Adam na Eva ba tano̱ ba bwane̱ muńe̱nge̱. Ni pat’a wonja nde bato ba pite̱no̱ nin we̱nge̱​—wonja ni masumwane̱ babo̱ ńo̱ngi, bo̱ngo̱, na mabandan. Mome na mut’a boso ba ta ba te̱me̱ wonja na mutaka ma da, ebolo, diboa, na kwedi. (Bbot. 1:27-29; 2:8, 9, 15) Nde nika e mapula kwala ná wonja Adam na Eva ba tano̱ ba bwane̱ muńe̱nge̱ e si ta e be̱ne̱ myoyo e? Jombweye te̱ nika.

5. Diwengisan na nje jita ba mo̱nge̱le̱no̱, nje e mapule̱ ná bato ba bwane̱ wonja muńe̱nge̱ e?

⁵ Jita o nin we̱nge̱ ba mo̱nge̱le̱ ná, ná ba be̱ wonja na mbale̱, bangame̱n o we̱le̱ bola to̱ njika lambo, na lambo te̱ ba be̱nno̱ ńo̱ngi o bola, esibe̱ jombwea betune̱. Bupisane̱ beteledi ba kalat’a Inglisi The World Book Encyclopedia, wonja ńe nde “ka ni dongame̱n o po̱so̱ na bola pe̱ kaponda mu mpo̱so̱ko.” Nde e bati pe̱ ná: “Bato be nde wonja yete̱na go̱bina a si mate̱se̱ye̱ babo̱ myoyo mi si te̱nge̱n, mi si mapule̱, na mi s’angame̱n.” Nika e mapula kwala ná, na mbale̱, e mapula ná myoyo mō̱ mi te̱se̱be̱ ná bato be̱se̱ o ekombo ba tombwane̱ wonja ni bolabe̱. Myuedi me so̱ nde ná: Nja nu be̱n bwam o langwa njika myoyo mi te̱m na sim, mi mapule̱, na mangame̱n e?

6. (a) Ońola nje Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n wonja ni londi mbom e? (b) Njika pat’a wonja bato ba benama ba be̱nno̱ e, na ońola nje e?

⁶ O nje e mombweye̱ wonja, to̱ti la mweńa di s’angame̱nno̱ dimbea le nde ná Yehova Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n wonja ni londi mbom, na ni si be̱n myoyo. Ońola nje e? Ońolana mo̱ nde e Muweked’a me̱se̱ na ńangum Ńasam o misipo. (1 Tim. 1:17; Bbī. 4:11) O̱nge̱le̱ byala ba ndo̱n Kiṅe̱ David a bolane̱no̱ o kwalea ońola epolo yasam Yehova a be̱nno̱. (Langa 1 Myango 29:11, 12.) Ońola nika so̱, bewekedi be̱se̱ be o mo̱ń na o wase be be̱n nde wonja ni we̱le̱be̱ myoyo. Bangame̱n o jemba ná Yehova Loba nde a be̱n doi la byanedi lasam o domse̱ njika myoyo mena mi te̱m na sim, mi mapule̱, na mangame̱n. Ye pe̱ nde nje Yehova Loba a bolino̱ na bato ba benama botea o bebaedi.

7. Njika beboledi bō̱ di yabane̱no̱, be mawaneye̱ biso̱ bonam e?

⁷ To̱ná Adam na Eva ba se̱le̱no̱ bwane̱ wonja muńe̱nge̱ o mbadi jita, ba ta ba be̱ne̱ myoyo mi ta mi te̱se̱be̱le̱ babo̱. Mō̱ mi ta nde mena Loba a wekane̱no̱ babo̱, nde mi ta te̱ nde myoyo. K’eyembilan, bayedi basu baboso ba ta ba bia ná, ná ba benge be̱ longe̱ bangame̱n o soa we̱i, da, ko̱ iyo̱, na nika. Mo̱ bola la nika di ta di sumwane̱ babo̱ wonja ba tano̱ ba be̱ne̱ e? Ke̱m, Yehova e̱n nde ná bola la ma mambo ma buńa te̱ pe̱ di mawanea babo̱ muńe̱nge̱ na mutam. (Mye. 104:14, 15; Mul. 3:12, 13) Nja nu si to̱ndi soa we̱i a ngo̱ a bwam, da la bwam, to̱ ko̱ iyo̱ a bwam e? Je muńe̱nge̱ o bola man mambo ma mapule̱ biso̱ esibe̱ je̱ne̱ mo̱ ka mińakisan to̱ mūna. Ye̱ke̱i te̱ Adam na Eva pe̱ ba sengi nde mulemlem.

8. Njika byanedi ba tobotobo Loba a bolino̱ bayedi basu baboso e, na ońola njika njo̱m e?

 ⁸ Yehova anedi Adam na Eva ná ba to̱nde, ba londe̱ wase, ba po̱nge mo̱ na tata pe̱ mo̱. (Bbot. 1:28) Mo̱ be byanedi be sumwane̱ babo̱ wonj’abu e? Tomtom! Be bolabe̱ nde bato ba benama ná ba no̱nge dongo o belondisedi ba mwano ma Muweked’abu​—mwe nde ná wase ńe̱se̱ e timbe paradisi owe̱ni mbel’a moto ńe ke̱nge̱nge̱ e me̱nde̱no̱ ja o bwindea. (Yes. 45:18) O nin we̱nge̱, bato bena ba mano̱nge̱ bedomsedi o be̱ mulamba, o ba to̱ babe̱ esibe̱ ya bana, ba titi o kwe̱me̱ mbend’a Loba. Nde dongo dinde̱ne̱ la bato di maba, di ya pe̱ bana to̱na mitakisan i ńai a mpo̱so̱ko i mawanano̱. (1 Kor. 7:36-38, NW) Ońola nje e? Ońolana ba pite̱ ná bola la nika di me̱nde̱ wanea babo̱ bonam na mutam. (Mye. 127:3) Adam na Eva ba sengane̱ te̱ Yehova, ba wusa bwane̱ diba labu na bana babu muńe̱nge̱ o bwindea.

9. Ońola nje byanedi ba Loba be o Bebotedi 2:17 be si tano̱ bō̱ be si te̱m na sim, be si mapule̱, na be s’angame̱n e?

⁹ Yehova a boli Adam na Eva byanedi bepe̱pe̱, a langwa pe̱ nje e me̱nde̱ ko̱ye̱ babo̱ yete̱na ba kwe̱m mo̱. Mo̱ ná: “Bwele ba dibie̱ la bwam na la bobe o si da mo̱: ebanja buńa o madano̱ mo̱ o mawo̱.” (Bbot. 2:17) Mo̱ be byanedi be ta nde bō̱ be si te̱m na sim, be si mapule̱, na be s’angame̱n e? Mo̱ be sumwane̱ Adam na Eva wonj’abu e? Ke̱m. Jita la babiedi ba Bibe̱l ba makwala ná be byanedi be ta nde ba dibie̱ na bena bangame̱n. K’eyembilan, ńadibie̱ mō̱ a kwali ná: “Byanedi ba Loba be bolabe̱ o [Bebotedi 2:16, 17] be mapula nde kwala ná Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a bi nje ye bwam . . . ońola bato ba benama, mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde a bi nje e titi bwam . . . ońol’abu. Ná bato ba benama ba bwane̱ bo ‘bwam’ muńe̱nge̱ bangame̱n lakisane̱ Loba na sengane̱ pe̱ mo̱. Ba si sengane̱ te̱ mo̱, ke̱ babo̱me̱ne̱ nde bangame̱n no̱nge̱ bedomsedi ba nje ye bwam . . . na nje e titi bwam.” Nde nika ńe nde lambo lena bato ba benama ba titino̱ ná ba tongwe̱le̱ o bola na babo̱me̱ne̱.

10. Ońola nje di s’angame̱nno̱ wo̱nsane̱ wonj’a bepo̱sedi na no̱ngo̱ la bedomsedi ba nje ye bwam na nje ye bobe e?

¹⁰ Jita o nin we̱nge̱ be ná ba kwala ná Yehova im Adam wonja ńa bola nje a mapulano̱ ke̱ ba langi byanedi a bolino̱ mo̱. Kwala la nika di malee̱le̱ nde ná ba si bi diwengisan le oteten wonj’a bepo̱sedi, na no̱ngo̱ la bedomsedi ba nje ye bwam na nje ye bobe. Adam na Eva ba ta wonja o po̱so̱ nga ba masengane̱ Loba to̱ ke̱m. Nde, Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n bwam bo si be̱n moyo o no̱ngo̱ bedomsedi ba nje ye bwam na nje ye bobe. “Bwele ba dibie̱ la bwam na la bobe” o mōnda ma Ede̱n bo ta nde eyemban a bo bwam Loba a be̱nno̱. (Bbot. 2:9) Jangame̱n jemba ná di si bi ponda ye̱se̱ nje mpo̱so̱ko masu mweno̱ ná mu wana, di titi pe̱ to̱ mbaki ná mu me̱nde̱ nde wanea biso̱ tombwane̱ ponda ye̱se̱. Ońola nika nde ponda iwo̱ di me̱ne̱no̱ bato ba mapo̱so̱ to̱ no̱ngo̱ bedomsedi na mo̱nge̱le̱ ma bwam, nde o sukan ba kusa nde mitakisan, mbeu a ńolo, to̱ mbo̱lo̱n. (Min. 14:12) K’asu ni be̱n myoyo nde e mawane̱ nika. Yehova a boli nde Adam na Eva be byanedi na ndolo, o jokwe̱le̱ babo̱ ná sengane̱ la mo̱ nde di mawane̱ wonja ńa mbale̱. Nje e malee̱ nika e, nje pe̱ mome na mut’a boso ba po̱sino̱ o bola e?

11, 12. Ońola nje mpo̱so̱ko ma Adam na Eva mu wanno̱ nde mbeu a ńolo e? Bola eyembilan.

¹¹ Bayedi basu baboso ba po̱si nde o  kwe̱me̱ Loba. Eva a sengane̱ nde Satan nu kakane̱ mo̱ ná: “Miso̱ mańu ma matelame̱, nde lo mabe̱ ka Loba mo̱me̱ne̱, lo bia nje ye bwam na bobe.” (Bbot. 3:5) Mo̱ mpo̱so̱ko ma Adam na Eva mu batedi babo̱ wonja e? Ke̱m. Mpo̱so̱ko mabu mu si wanedi babo̱ nje Satan a kwalino̱ ná mu mawana. Ba pomane̱ o jokwa ná si sengane̱ la bediedi ba Yehova, na bola la ka pula labu di wan nde mbeu a ńolo. (Bbot. 3:16-19) Ońola nje e? Ońolana Yehova a si boli bato ba benama wonja o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe.​—Langa Minia 20:24; Yeremia 10:23.

¹² Je ná di no̱ngo̱ elangisan a muduane̱ avion. Ná a tunge̱ na mbo̱le̱, angame̱n bupe̱ bediedi bō̱ bena be te̱se̱be̱ oboso ba ponda. Belongisan ba duane̱ la avion ba nin pond’asu be mongwane̱ mo̱ ná a bolane̱ bo̱tin a duane̱, a benge pe̱ kwala na bombweye̱ bodu ba avion nate̱ a tunge̱ owe̱ni eno̱ wala. Nde, a bangi te̱ bupe̱ be bediedi, a dua ka pula lao, e ná a sukan kusa mbeu a ńolo. Mulemlem ka nu muduane̱ avion, Adam na Eva ba puli nde o bola mambo ka pula labu. Ba bangi bupe̱ bediedi Loba a bolino̱ babo̱. Nje nika e wanno̱ e? O sukan, ba kwedi, ko̱ labu pe̱ di wanea babo̱ na mbo̱ta ba wusano̱ kusa ombusa ponda ka ni titi ke̱nge̱nge̱ na kwedi. (Rom. 5:12) O pula labu la no̱ngo̱ bedomsedi ba nje ye bwam na bobe, ba bo̱lo̱ne̱ nde wonja ńa mbale̱ ni bolabe̱ babo̱.

13, 14. Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ wonja ńa mbale̱ e?

¹³ Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná bena ba bata be̱ bwam yete̱na ba be̱n wonja ni si we̱le̱be̱ myoyo. Nde mbale̱ ńe nde ná wonja ni si we̱le̱be̱ myoyo ńe nde po̱ a myoso miba. Ye mbale̱ ná wonja e mawana jita la tombwane̱; nde di keke te̱ dutea ne̱ni wase e wusano̱ be̱ yete̱na myoyo to̱ mō̱ mi si be̱. Ońola ni njo̱m nde kalat’a Inglisi The World Book Encyclopedia e kwalino̱ ná: “Mambenda m’ekombo te̱ e bokisabe̱ me mika, ońolana mangame̱n o tata bato, nde o  mulemlem ma ponda pe̱ ma we̱le̱ myoyo o wonja bato ba be̱nno̱.” Eyal’a “mika” e te̱nge̱ne̱ ebanja nika e titi bu ponda ye̱se̱. Dutea te̱ m’bo̱m na m’bo̱m ma kalat’a mambenda ma tilabe̱ na bato, mena malo̱ya na bakaisedi bangame̱nno̱ o teleye̱ bato, na we̱le̱ pe̱ o ebolo.

¹⁴ O diwengisan, Yesu Kristo a lango mbadi ni wam ńa bwane̱ wonja ńa mbale̱ muńe̱nge̱. Mo̱ ná: “Lo jai te̱ o eyal’am, ke̱ le bokwedi bam na mbale̱, lo me̱nde̱ bia mbale̱, nde mbale̱ e me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ wonja.” (Yohane 8:31, 32) Bupisane̱ Yesu, ná di be̱ne̱ wonja ńa mbale̱ jangame̱n bola mambo maba: Laboso, jemeye mbale̱ okwe̱le̱no̱, di londe̱ maba, di timbe bokwedi bao. Bola la nika nde di mawane̱ wonja ńa mbale̱. Njika wonja so̱ e? Yesu alane̱ beteledi oboso ná: “To̱ nja nu mabole̱ bobe e nde mukom a bobe. . . . Nde Muna a timbise̱ te̱ bińo̱ wonja, ke̱ lo mabe̱ wonja na mbale̱.”​—Yohane 8:34, 36.

15. Ońola nje wonja Yesu a kakane̱no̱ nde e mabole̱ ná di be̱ “wonja na mbale̱” e?

¹⁵ Na mbale̱, wonja Yesu a kakane̱no̱ bokwedi bao e petane̱ jita wonja bato ba mawasano̱ be̱ne̱ o nin we̱nge̱. Ponda Yesu a kwalino̱ ná: “Muna a timbise̱ te̱ bińo̱ wonja, ke̱ lo mabe̱ wonja na mbale̱,” a ta nde a kwalea te̱me̱ la wonja n’eko̱ko̱s’a bobe e mabande̱ mot’a benama botea o bebaedi, o timbise̱ mo̱ “mukom a bobe.” Bobe bo si madie̱le̱ biso̱ buka te̱ o bola nje e si te̱nge̱n, nde bwe pe̱ ná bweka biso̱ o bola nje e te̱nge̱n, to̱ bola na ngud’asu ńe̱se̱. O ni mbadi nde jeno̱ bakom ba bobe, su la nika pe̱ le nde malinga, sese, take, o sukan pe̱ kwedi. (Rom. 6:23) Ńamuloloma Paulo a sengi sese ńa be̱ mukom a bobe. (Langa Roma 7:21-25.) Je nde ná di be̱ne̱ dipita la be̱ne̱ wonja ńa mbale̱ bayedi basu baboso ba bwane̱no̱ muńe̱nge̱ ke̱ di wunjabe̱ ngo̱ko̱b’a bobe.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ wonja na mbale̱ e?

¹⁶ Ben byala ba Yesu ná, “lo jai te̱ o eyal’am,” be mapula nde o kwala ná jangame̱n o bola mambo mō̱, ná mo̱ Yesu a te̱se̱ biso̱ wonja. Kana jeno̱ nde Kriste̱n i bake̱ mańolo, di to̱bi biso̱me̱ne̱, di po̱so̱ o be̱ bokwedi ba Kristo, na dangwa pe̱ bupisane̱ myoyo ma belēdi bao. (Mat. 16:24, NW) Ka nje te̱ Yesu a kakane̱no̱, di me̱nde̱ nde be̱ wonja na mbale̱ o kie̱le̱ ni maye̱, ni ponda di me̱nde̱no̱ tombwane̱ minam ma jabea la diko̱ti.

17. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bonam na mbale̱ na mutam e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

¹⁷ Longe̱ lasu di me̱nde̱ nde be̱ne̱ janda la mbale̱ na mutam yete̱na di sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a belēdi ba Yesu ka bokwedi bao. Tongwea na nika nde di me̱nde̱no̱ we̱le̱ jo̱so̱be̱ o be̱ la mukom a bobe na kwedi. (Langa Roma 8:1, 2, 20, 21.) O jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ kwalea ne̱ni bolane̱ wonja ni bolabe̱ biso̱ na dibie̱, ná di we̱le̱ jabwe̱le̱ Yehova, Loba la wonja ńa mbale̱, o bwindea.