1-3. (a) Ońola nje Yehova a tano̱ a to̱ndo̱ Salomo e, njika minam pe̱ Salomo a kusino̱ e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ o din jokwa e?

SALOMO a timbi nde kiṅ’a Israel ke̱ a dia mūtu. O bebotedi ba janea lao, Yehova a ta a po̱ye̱ mo̱ o ndo̱ti a kwalane̱ mo̱ ná: “Baise̱ nje o mapulano̱ ná na bole wa.” Na Salomo alabe̱ ná: “Na dia [nde] mūtu, na si bake̱ mom to̱ dimo̱se̱. . . . Bola so̱ mūt’ango̱ mulema ma dibie̱ o we̱le̱ kaise̱ tumba lo̱ngo̱.” (1 Ki. 3:5-10) “Mulema ma dibie̱”​—mun mpuli mwe nde ma moto nu bi moyo mao! Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova a tano̱ a to̱ndo̱ Salomo! (2 Sam. 12:24) Loba lasu a bwane̱ jalabe̱ la y’eso̱mb’a kiṅe̱ muńe̱nge̱ kańena a bola Salomo “mulema ma jangwa na ma dibie̱.”​—1 Ki. 3:12.

² Salomo a kusi jita la minam etum te̱ a tano̱ jemea. A kusi edub’a longa tempe̱l ońola “dina la Yehova, Loba la Israel.” (1 Ki. 8:20) A busi dina ońola dibie̱ Loba a tano̱ a bola mo̱. Mambo pe̱ mudī ma Loba mu tute̱le̱no̱ mo̱ o kwala ma tilabe̱ o kalat’a Bibe̱l ilalo. Po̱ ńa yin ńe nde kalat’a Minia.

³ O kalat’a Minia eyal’a “mulema” e maso̱be̱ oten lambo ka mulo̱mbi ma ngedi. K’eyembilan, di malanga o Minia 4:23 ná: “Tata mulema mo̱ngo̱ buka mambo me̱se̱.” Nje eyal’a “mulema” e mapulano̱ kwala o yen epasi e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi o din jokwa. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea malabe̱ ma myuedi miba mipe̱pe̱: Ne̱ni Satan a makekano̱ yo̱mbise̱ biso̱ mulema e? Nje pe̱ jeno̱ ná di bola o tata mulema masu e? Ná di tike be̱ Loba jemea,  e mapula ná di so̱ṅtane̱ malabe̱ ma mi myuedi ma mweńa.

4-5. (a) Ne̱ni Myenge 51:6 mi mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje eyal’a “mulema” e mapulano̱ kwala e? (b) Ne̱ni ja lasu la bwam o eyobo di malee̱le̱no̱ mweńa ma pat’a moto jeno̱ oteten e?

⁴ O Minia 4:23, eyal’a “mulema” e mapula nde kwala ‘teten [asu]’ nika ńe nde mot’asu ńa teten. (Langa Myenge 51:8) Eyal’a “mulema” e mapula pe̱ kwala mo̱nge̱le̱ masu ma njiba, besengedi basu, nje e matute̱le̱ biso̱ o bola, na ńo̱ng’asu. Nika ńe nde pat’a moto jeno̱ oteten, seto̱ buka te̱ je̱ne̱ne̱ lasu l’eboko.

⁵ Jombweye ne̱ni ja lasu la bwam o eyobo di malee̱le̱no̱ mweńa ma pat’a moto jeno̱ oteten. Laboso, ná di be̱ne̱ ja la bwam o eyobo, jangame̱n po̱so̱ mada ma bwam, na tuna pe̱ ńolo ponda te̱. Mulemlem pe̱ yete̱na di mapula be̱ne̱ ja la bwam la mudī, jangame̱n po̱so̱ mada ma mudī ma bwam na lee̱le̱ pe̱ dube̱ lasu la Yehova ponda te̱. Ni mbad’a lee̱le̱ la dube̱ e mabaise̱ ná di we̱le̱ o ebolo nje di mokwano̱ na langwea pe̱ bape̱pe̱ mambo di dube̱no̱. (Rom. 10:8-10; Yak. 2:26) Di londe̱ maba, jombwedi te̱ je̱ne̱ne̱ lasu l’eboko, je ná jo̱nge̱le̱ ná di be̱n ja la bwam nde ke̱ je o boa oteten. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ jombwedi bebolo basu ba mudī, je ná jo̱nge̱le̱ ná dube̱ lasu le ngińa, nde ke̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe me o ńaka biso̱ oteten. (1 Kor. 10:12; Yak. 1:14, 15) Di si dimbea ná Satan a mapula ná di be̱ne̱ nde mo̱nge̱le̱ mao. Ne̱ni eno̱ ná a keka bola nika e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ e?

6. Nje ye mpuli ma Satan e, ne̱ni pe̱ a makekano̱ londise̱ mo̱ e?

⁶ Satan a mapula ná di be̱ nde ka mo̱​—mot’a pamo nu mayaṅe̱ bete̱sedi ba Yehova na nu mombweye̱ nde bwam ba mo̱me̱ne̱. Satan a titi ná a ńakisane̱ biso̱ o dutea na bola pe̱ ka mo̱. Ońola nika nde a makekano̱ londise̱ mpuli mao o mbadi nipe̱pe̱. K’eyembilan, a madinge̱le̱ biso̱ na bato bena ba mábe̱ne̱ mo̱nge̱le̱ mao.  (1 Yohane 5:19) Mpuli mao mwe nde ná di po̱se babo̱ mundenge, to̱ná di bino̱ ná mundenge ma bobe mu me̱nde̱ ‘ńamse̱’ mbadi di maduteano̱ na beboledi basu pe̱. (1 Kor. 15:33) Mu musomba mu dango na Kiṅe̱ Salomo. A bai jita la be̱n ba bito bena ba timbi be̱ne̱ ngiń’a ninde̱ne̱ omo̱ń ao, na babo̱ ba “yo̱mbise̱ mo̱ mulema,” ba pandise̱ mo̱ son na son etum na Yehova.​—1 Ki. 11:3.

7. Nje epe̱pe̱ Satan a mabolane̱no̱ o camane̱ mo̱nge̱le̱ mao e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ e?

⁷ Satan a mabolane̱ sinima na television o camane̱ mo̱nge̱le̱ mao. A bi ná myango mi malangwabe̱ mi si malonge̱le̱ biso̱ ńolo buka te̱, mi mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ ne̱ni dutea, senga, na bola. Yesu a bolane̱ nin mbad’a lee̱ o ńai a bwam. Di no̱nge k’eyembilan munia ma mot’a Samaria ńa ndedi na ma muna nu pimbedi. (Mat. 13:34; Lukas 10:29-37; 15:11-32) Nde, ba bena Satan a yo̱mbise̱no̱ mulema na mo̱nge̱le̱ mao be ná ba bolane̱ myango o denge̱le̱ biso̱. E mapula ná di be̱ skwe̱. Sinima na television be ná ba longe̱le̱ biso̱ na jokwe̱le̱ pe̱ biso̱ esibe̱ yua biso̱ mo̱nge̱le̱. Nde di no̱nge jangame̱ye̱. Di mapo̱so̱ te̱ mbad’a longe̱le̱ la ńolo, di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ nin sinima to̱ nje neno̱ pula jombwa o television e malee̱ nde mba ná e te̱nge̱n ná na londise̱ bepuledi bam b’eyobo e?’ (Gal. 5:19-21; Efe. 2:1-3) Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o so̱i ná television ńe o lee̱ mo̱nge̱le̱ ma Satan e? Samba mo̱ ka nje te̱ o masambano̱ diboa di mape̱ye̱ne̱!

8. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o tata milema mabu e?

⁸ A bayedi, bińo̱ lo be̱n m’bē̱ ma tobotobo ná lo tate bana bańu na miwe̱n ma Satan o yo̱mbise̱ babo̱ mulema. Lo mawe̱ na ngińa o tata babo̱ na maboa ma bobe. Lo makombe̱ bolongi bańu  bosangi, lo pimba pe̱ to̱ njika lambo le ná di wanea bińo̱me̱ne̱ to̱ bana bańu maboa. Mulemlem pe̱ nde langame̱nno̱ tata bana bańu na sinima, television, maloko ma video, na milomba me ná mi bola ná ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma Satan. Yehova a boli bińo̱ doi o jombwea ja la bwam la bana bańu o mbad’a mudī. (Min. 1:8; Efe. 6:1, 4) Ońola nika lo si bwa bo̱ngo̱ o te̱se̱ myeka o ndabo ańu mena mi se̱medi o bete̱sedi ba Bibe̱l. Langwea bana bańu bena ba dia bautu nje beno̱ ná bombwa na nje ba titino̱ ná bombwa, longwane̱ pe̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ njo̱m a bedomsedi bańu. (Mat. 5:37) Nika bana bańu beno̱ o koka, okwe̱le̱ babo̱ o bia jemba na babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova. (Bon. 5:14) Lo si dimbea pe̱ to̱ ná nje lo mabolano̱ e mokwe̱le̱ babo̱ buka nje lo malangweano̱ babo̱.​—Ndim. 6:6, 7; Rom. 2:21.

9. Njika jo̱nge̱le̱ Satan a macamane̱no̱ e, ońola nje pe̱ leno̱ nde̱nde̱le̱ e?

⁹ Satan a makeka pe̱ yo̱mbise̱ biso̱ mulema ninka ná a mabola ná di lakisane̱ dibie̱ la bato buka jo̱nge̱le̱ la Yehova. (Kol. 2:8) Jombweye te̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ Satan a macamane̱no̱​—ná ko̱ la m’bwaṅ nde langame̱n be̱ lambo laboso o longe̱. Ba bena ba mo̱nge̱le̱ nika be ná ba ko̱ m’bwaṅ to̱ ke̱m. E be̱ to̱ nē̱, nika ńe nde̱nde̱le̱. Ońola nje e? Ońolana be ná ba soke̱ babo̱me̱ne̱ o muwaso ma mo̱ni o dime̱ne̱ la bangisane̱ ja labu la bwam, mbia mabu, na mo̱me̱ne̱ mulatako mabu na Loba buka te̱ ná ba londise̱ mpuli mabu. (1 Tim. 6:10) Je masoma ná Sango asu ńe dibie̱ ńe o mo̱ń a mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱ni.​—Mul. 7:12; Lukas 12:15.

10-11. (a) Nje jangame̱nno̱ bola o tata biso̱me̱ne̱ e? (b) Nje batatedi ba tano̱ ba bola o mińa ma kwaṅ e, ne̱ni pe̱ doi lasu la mulema leno̱ ná di be̱ biso̱ ka mutatedi e?

¹⁰ Ná di tongwe̱le̱ o tata mulema masu, jangame̱n we̱le̱ jemba mbeu a ńolo na pomane̱ pe̱ bola ná di tate biso̱me̱ne̱. Eyala e tukwabe̱ ná “tata” o Minia 4:23 e mo̱nge̱le̱ biso̱ ebol’a mutatedi. O mińa ma Kiṅe̱ Salomo, batatedi ba ta nde ba te̱me̱ omo̱ń a bedima ba mundi, nde ba lo̱ngo̱ museba o bola bobia ke̱ be̱n lambo la bobe di mapo̱. Y’edinge̱dinge̱ e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje jangame̱nno̱ bola o jeka Satan ná a si yua biso̱ mo̱nge̱le̱.

¹¹ O mińa ma kwaṅ, batatedi ba ta nde ba bola ebolo mwemba na batate̱ mo̱mbe̱ ma mundi. (2 Sam. 18:24-26) Babo̱ be̱se̱ ba ta so̱ bongwane̱ o tata mundi, ba ta be̱ ba kwese̱ mo̱mbe̱ ponda te̱ basingedi ba masiseano̱. (Neh. 7:1-3) Doi lasu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l * le ná di be̱ biso̱ ka mutatedi, jome̱le̱ biso̱ ke̱ Satan a makeka dumba mulema masu​—nika ńe nde ponda te̱ a makekano̱ yua biso̱ mo̱nge̱le̱, besengedi basu, nje e matute̱le̱ biso̱ o bola, to̱ ńo̱ng’asu. Ponda te̱ doi lasu la mulema di mome̱le̱no̱ biso̱, di sengane̱ mo̱, di kwese̱ pe̱ mo̱mbe̱ ma mulema masu.

12-13. Nje jeno̱ ná di pula bola e, nde nje jangame̱nno̱ bola e?

¹² Jombweye eyembilan ewo̱ ya ne̱ni  jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ ná Satan a si yua biso̱ mo̱nge̱le̱. Yehova okwe̱le̱ biso̱ ná “ka ni titi ko̱nji na ńai a mbindo te̱ na mukubo ba si tubabe̱ to̱ dina oteten [asu].” (Efe. 5:3) Nde nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na mako̱m masu m’esukulu to̱ m’ebolo ma botedi ekwal’a musonje e? Di bi ná jangame̱n ‘to̱bo̱ dibangi la Loba na bepuledi ba nin wase.’ (Tito 2:12) Mutatedi, doi lasu la mulema, le ná lome̱le̱ biso̱. (Rom. 2:15) Nde di me̱nde̱ so̱ sengane̱ mo̱ e? Je nde ná di pula sengane̱ mako̱m masu to̱ jombwa maduta beno̱ o camane̱. Nde niponda nde jangame̱nno̱ kwese̱ mo̱mbe̱ ma mundi, tongwea na tukwa ekwali, to̱ dia babo̱.

¹³ E mapula ngiń’a mulema o lembe̱ mińakisan ma mako̱m ma mapule̱ ná di duteye nje ye bobe to̱ bola mo̱. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ miwe̱n masu, a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ ngińa na dibie̱ ba mapule̱ o lembe̱ mo̱nge̱le̱ ma Satan. (2 Myan. 16:9; Yes. 40:29; Yak. 1:5) Nde ne̱ni so̱ jeno̱ ná di benga bola lasu dongo o tata mulema masu e?

14-15. (a) Ońola njika lambo jangame̱nno̱ tele̱ mulema masu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e? (b) Ne̱ni Minia 4:20-22 mi mongwane̱no̱ biso̱ o busane̱ tombwane̱ o bolanga basu ba Bibe̱l e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni dutea.”)

¹⁴ Ná di tate mulema masu, di s’angame̱n buka te̱ kwese̱ mo̱ ná mo̱nge̱le̱ ma bobe ma s’ingea oten, nde tele̱ pe̱ mo̱ o jinge̱le̱ ma bwam. O̱nge̱le̱ pe̱te̱ edinge̱ding’a mundi mu be̱n bedima. Mutate̱ mo̱mbe̱ a ta be̱ a kwese̱ mo̱mbe̱ o jeka musingedi ná a s’ingea o dumba mo̱, nde o ponda ipe̱pe̱ a ta be̱ a tele̱ mo̱ o jinge̱le̱ da na mane̱ mambo mape̱pe̱. Mo̱mbe̱ ma kwesame̱ te̱ ponda ye̱se̱, baje̱ o mundi ba wusa wo̱ na njai. Mulemlem pe̱ nde jangame̱nno̱ tele̱ mulema masu ponda te̱ o jinge̱le̱ jo̱nge̱le̱ la Loba.

¹⁵ Bibe̱l e be̱n jo̱nge̱le̱ la Yehova, ponda te̱ di malangano̱ so̱ mo̱, je nde o jese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ mao ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱, besengedi, na beboledi basu. Ne̱ni jeno̱ ná di busane̱ tombwane̱ o bolanga basu ba Bibe̱l e? Muka mwe mweńa jita. Munańango mō̱ mo̱ ná: “Oboso ná na malanga Bibe̱l, na makane̱ Yehova, nakwane̱ mo̱ ná ongwane̱ mba o ‘je̱ne̱ mambo ma betańsedi’ me o Eyal’ao.” (Mye. 119:18) E mapula pe̱ ná di duteye nje di malangano̱. Di kane̱ te̱, di langa, na dutea pe̱, Eyal’a Loba e maso̱lo̱ o “njib’a mulema [masu],” na biso̱ di to̱ndo̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova.​—Langa Minia 4:20-22; Mye. 119:97.

16. Ne̱ni jombwa la JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱ di wanedino̱ jita tombwane̱ e?

¹⁶ Mbadi nipe̱pe̱ di mese̱le̱no̱ ná jo̱nge̱le̱ la Loba di be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu ńe nde tongwea na jombwa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱^®. Babaedi bō̱ ba kwali ná: “Bekwali ba mo̱di te̱ be nde jalabe̱ la mika masu! Be membe̱ biso̱ na bola pe̱ biso̱ ngudi ke̱ di ńo̱sedi to̱ ke̱ je muso̱lo̱ki. Di malo̱ngo̱ pe̱ myenge mao ponda ye̱se̱. Di mawe̱le̱ mo̱ niponda jeno̱ o jipe̱, sangise̱ ndabo, to̱ ńo̱ ti.” Ben bekwali ba mo̱di te̱ be mongwane̱ biso̱ o tata mulema masu. Be mokwe̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova na lembe̱ pe̱ mińakisan ma be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Satan.

17-18. (a) Bupisane̱ 1 Kiṅe̱ 8:61 nje e mabolane̱ ke̱ di we̱le̱ o ebolo nje Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (b) Nje eyembilan a Kiṅe̱ Hiskia e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (c) Bupisane̱ muka ma David o Myenge 139:23, 24, ońola njika lambo jeno̱ ná di kane̱ e?

¹⁷ Ponda te̱ di me̱ne̱no̱ muse̱ṅ ma bola nje e te̱nge̱n, dube̱ lasu di mabata be̱  ngińa. (Yak. 1:2, 3) Je muńe̱nge̱ ebanja di bwese̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱ ná a lange biso̱ ka mun’ao, ńo̱ng’asu ńa do̱lisan mo̱ pe̱ e mabata ńaka. (Min. 27:11) Makekisan te̱ ma mabola biso̱ epolo o lee̱ ná di si mabolea Sango asu nu mombweye̱ biso̱ na milema miba. (Mye. 119:113) O diwengisan, di malee̱le̱ nde ná di to̱ndi Yehova na mulema mwe̱se̱, di no̱ngi pe̱ bedomsedi o sengane̱ mambenda mao na bola pe̱ jemea lao.​—Langa 1 Kiṅe̱ 8:61.

¹⁸ Mo̱ di me̱nde̱ wusa e? E; ońolana di titi ke̱nge̱nge̱. Di kwedi te̱, jo̱nge̱le̱ eyembilan a Kiṅe̱ Hiskia. A wusi, nde ate̱le̱, a benga pe̱ bolea Yehova “na mulema mwe̱se̱.” (Yes. 38:3-6; 2 Myan. 29:1, 2; 32:25, 26) Jeke so̱ Satan ná a si yua biso̱ mo̱nge̱le̱. Di kane̱ ná di be̱ne̱ “mulema ma dibie̱.” (1 Ki. 3:9; langa Myenge 139:23, 24.) Je ná di tika be̱ Yehova jemea yete̱na omo̱ń a me̱se̱ di tati mulema masu.