Ndolo—Ede̱mo ye tiki
ŃAMULOLOMA Paulo nu ta nu tutabe̱le̱ na mudī ma Loba a tili jombwea bedemo dibua be mawe̱ na ngiń’a mudī musangi. (Gal. 5:22, 23) A to̱pedi ońola be bede̱mo biana be nde ewo̱—“epum’a mudī.”(NW) * Yen epuma e malee̱ nde nje ye “mot’a peńa.” (Kol. 3:10) Ka ne̱ni te̱ ebongo e mayano̱ bepuma yete̱na e mabongwabe̱ bwam, nika pe̱ nde moto a malee̱le̱no̱ epum’a mudī yete̱na mudī musangi mu madie̱le̱ longe̱ lao.—Mye. 1:1-3.
Tongo laboso la epum’a mudī Paulo a to̱pedino̱ le nde ede̱mo a tiki ya ndolo. Nate̱na njika dikala yeno̱ tiki e? Paulo mo̱ ná esibe̱ ndolo, a titi “to̱ lambo.” (1 Kor. 13:2) Mo̱, nje so̱ ye ndolo e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di sa mo̱ na lee̱le̱ pe̱ mo̱ buńa te̱ e?
NE̱NI NDOLO E ME̱NE̱NE̱NO̱
To̱ na ne̱ni byala be titino̱ bu o tele̱ye̱ nje ye ndolo, Bibe̱l e malee̱ mbadi e me̱ne̱ne̱no̱. K’eyembilan, di malanga ná ndolo e “mawe̱lisane̱, ńe pe̱ muyao.” Nikame̱ne̱ pe̱, e “mabwa muńe̱nge̱ ońola mbale̱,” e “madibe̱le̱ me̱se̱, e madube̱ me̱se̱, e mapite̱ me̱se̱, e malembe̱ me̱se̱.” Ndolo ńe pe̱ nde be̱ne̱ne̱ la bane̱ eto̱nde̱ ende̱ne̱, jombwea babo̱ na mulema mwe̱se̱, na tingame̱ pe̱ na babo̱. O mune̱ mudi, si be̱ne̱ la ndolo di me̱ne̱ne̱ nde na eko̱n, kumba, bedangwedi ba iso̱n, to̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱, na ngo̱to̱ki, si be̱ la be̱be̱ o lakise̱. O diwengisan la ben bede̱mo b’ewolo na ba njo, ndolo di mapulano̱ o sa “e si mapulise̱ bwam bao mo̱me̱ne̱.”—1 Kor. 13:4-8.
EYEMBILAN A NDOLO YA YEHOVA NA YESU
“Loba e nde ndolo.” Na mbale̱, Yehova e nde nje ye ndolo mo̱me̱ne̱. (1 Yoh 4:8) Bebolo na mabola mao me̱se̱ ba malee̱le̱ ndol’ao. Eboled’ao ya ndolo e buki be̱se̱ ońola mbel’a moto ye nde loma la Yesu ná a take kwedi ońol’asu. Ńamuloloma Yohane mo̱ ná: “Ndol’a Loba e bīsabe̱ nde biso̱ ninka ná Loba a lom mpo̱m mao ma Muna o wase, ná ońol’ao di be̱ longe̱. Nin ndolo ńe nde ninka ná, seto̱ biso̱ nde di ta di to̱ndo̱ Loba, nde mo̱ nde a ta a to̱ndo̱ biso̱, a loma pe̱ Mun’ao ka pū ni te̱be̱ ońola myobe masu.” (1 Yoh 4:9, 10) Ońola ndol’a Loba, je ná di kusa milakisan, dipita, na longe̱.
Yesu a lee̱ ndol’ao ońola mbel’a moto tongwea na londe̱ na jemea le̱se̱ jo̱nge̱le̱ la Loba. Paulo mo̱ ná: “[Yesu] a makwala na: Ombwa, na mapo̱ o bola jemea lo̱ngo̱. . . . Ońola di jemea nde di sangisabe̱no̱ tongwea na jabea Yesu Kristo a bolino̱ ńol’ao ngedi po̱ ońola ye̱se̱.” (Bon. 10:9, 10) Mot’a benama to̱ mō̱ a si wusa lee̱le̱ nink’a ndolo. Yesu mo̱ ná: “To̱ moto a si be̱n ndolo ninde̱ne̱ buka nu nu mabole̱ longe̱ lao ońola mako̱m mao.” (Yoh 15:13) Mo̱, biso̱ bato ba benema bena di titi ke̱nge̱nge̱, je ná jembilane̱ ndolo Yehova na Yesu ba lee̱le̱no̱ biso̱ e? E! Jombwe te̱ ne̱ni jeno̱ ná di bola nika.
“LO DANGWE O NDOLO”
Paulo a mabola biso̱ man mome̱le̱ ná: “Bińo̱ be̱ so̱ bato ba membilane̱ Loba, ka bana ba to̱ndo̱be̱, lo dangwe o ndolo, kana Kristo a tano̱ a to̱ndo̱ bińo̱, a bola mo̱me̱ne̱ ońol’asu.” (Efe. 5:1, 2) Di ‘madangwa o ndolo’ ke̱ di malee̱le̱ yen ede̱mo o tongo la longe̱ lasu diwo̱ te̱. Di malee̱ nink’a ndolo na bebolo, seto̱ na byala buka te̱. Yohane a tili ná: “A bana, di si to̱ndo̱ na byala to̱ na bepopo, nde na bebolo na mbale̱.” (1 Yoh 3:18) K’eyembilan, di madangwa te̱ o ndolo na Loba na na myoyo masu ma mboa pe̱, nika e matute̱le̱ biso̱ o wanea babo̱ “myango ma bwam ma janea.” (Mat. 24:14; Lukas 10:27) Di madangwa pe̱ o ndolo ke̱ je we̱lisane̱, muyao, na be̱be̱ o lakise̱. Ońola nika, Bibe̱l e mabola biso̱ man malea ná: “Kana Yehova a lakise̱no̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ bola nikame̱ne̱.”—Kol. 3:13, NW.
Nde, nink’a ndol’a mbale̱ e s’angame̱n no̱ngo̱be̱ ka ebo̱be̱le̱. K’eyembilan, o lo̱ko̱ mun’a ńe̱ke̱, sango to̱ ńango nu bobi e ná a wasa londe̱ ńo̱ng’ao ye̱se̱. Nde sango to̱ ńango ńena nu to̱ndi mun’ao na mbale̱ a membame̱ ke̱ nika ńangame̱n. Mulemlem, Loba e nde ndolo, nde “Sango [Yehova] a mako̱kise̱ nu ńena a to̱ndino̱.” (Bon. 12:6) Di madangwa te̱ o ndolo, di mabola beko̱kisedi bangame̱n ke̱ nika e mapula. (Min. 3:11, 12) O ka mbale̱, di mabola te̱ nika di si dimbea ná biso̱ pe̱ je nde bato ba bobe, di le̱le̱m pe̱ o dimbea ndolo. Ońola nika, biso̱ be̱se̱ di be̱n matongo e mapulano̱ ná di po̱nge miwe̱n o lee̱le̱ ndolo. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Jombweye te̱ mbadi ilalo.
NE̱NI SA NDOLO E?
Ńaboso, akwane̱ Loba mudī mao mwena mu mabusise̱ ndolo. Yesu a kwali ná Yehova a mabola “ba ba mapulane̱ mo̱ Mudī-musangi.” (Lukas 11:13) Di kane̱ te̱ o be̱ne̱ Mudī-musangi, nde di we̱ pe̱ o tika “dangwa o mudī,” bebolo basu be me̱nde̱ nde londa na ndolo nika na nika. (Gal. 5:16) K’eyembilan, we te̱ mutudu o mwemba ma kriste̱n, we ná o kane̱ ná o kuse Mudī-musangi ná o we̱le̱ bola bape̱pe̱ malea ma mabuse̱ o Betiledi na ndolo ńe̱se̱. To̱ so̱ o yai te̱, we ná wakwane̱ ná mudī ma Loba mongwane̱ wa o bola bana bo̱ngo̱ mbe̱t’a dibongo, nde na ndolo, seto̱ na malinga.
Ni londe̱ iba, dutea mbadi Yesu a lee̱le̱no̱ ndolo to̱ niponda a tano̱ a kekisabe̱. (1 Pet. 2:21, 23) Ńo̱ng’a dutea omo̱ń a eyembilan a Kristo ńe bonde̱ne̱ tobotobo ponda moto a kumono̱ biso̱ to̱ ke̱ je o lembe̱ muka ma bobe. O yi ponda, myuedi ma bwam jangamenno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ me nde ná, ‘Nje Yesu a wusano̱ bola e?’ Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Lē e̱n ná jombwea la din to̱ti longwane̱ mo̱ o se̱le̱ dutea biana a mabola lambo. A malangwa ná: “Buńa bō̱, muto mō̱ o wum’am y’ebolo a lomedi mako̱m mam e-mail o to̱po̱ne̱ mbame̱ne̱ na ebolo na tano̱ na bola. Nika e sengise̱ mba bobe jita. Nde na baise̱ nde mbame̱ne̱ myuedi ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nembilane̱ Yesu o mulatako mam na nun muto e?’ Ombusa mba dutea nje Yesu a wusano̱ bola, na no̱ngi bedomsedi ná na si mabupe̱ mo̱, na si makolise̱ pe̱ to̱ ye ekwali. Ombusa ponda, noko ná nu muto a maboa jita, mulema pe̱ mu wo̱ledi mo̱. Na mba na dutea ná ponda po̱ nje a tano̱ a kwala e si ta e wa mo̱ o mulema na mbale̱. Dutea omo̱ń’eyembilan a Yesu nu ta nu lee̱le̱ ndolo to̱ owas’a mikekisan longwane̱ mba o lee̱le̱ nu muto mulemlem a ndolo.” E, jembilane̱ te̱ Yesu, ke̱ bebolo basu be̱se̱ be mabe̱ nde na ndolo.
Ni londe̱ ilalo, sa la edī a bola biso̱me̱ne̱ mususu na ndolo, yena ye nde eyemban a Kriste̱n a mbale̱. (Yoh 13:34, 35) Ońola din to̱ti, Betiledi be matute̱le̱ biso̱ o be̱ne̱ mulemlem a “jo̱nge̱le̱” Yesu a tano̱ a be̱ne̱. Ese̱le̱no̱ mo̱ń, “a timbise̱ nde mo̱me̱ne̱ ewolo” ońol’asu, e be̱ “nate̱na o kwedi.” (Fil. 2:5-8) Ná di membilane̱no̱ ndol’ao ńa jemea la wonja, name̱ne̱ pe̱ nde mo̱nge̱le̱ masu na besengedi ba teten ba matimbano̱ kana ba Kristo, nde nika e tute̱le̱ biso̱ o we̱le̱ bwam ba bane̱ oboso ba basu mo̱me̱ne̱. Njika minam mi mapo̱ ombusa biso̱ sa ndolo e?
MUSE̱Ṅ MA LEE̱LE̱ NDOLO
Di malee̱le̱ te̱ ndolo, minam me bonde̱ne̱ jita. Di no̱nge byembilan beba:
-
JALATANE̱ LA BONASANGO O WASE ŃE̱SE̱: Ońola ndol’asu mō̱ na nune̱, di bi ná o to̱ njika mwemba di matunge̱no̱ o wase ńe̱se̱, bonasango na bonańango ba makasa nde biso̱ na muyao mwe̱se̱. A se̱ bonam o to̱ndo̱be̱ na ‘bonasango asu o mundi ma wase’! (1 Pet. 5:9) Owe̱ni ipe̱pe̱ o sumo te̱ oteten a tumba la Loba, nink’a ndolo ńeno̱ ná ńe̱ne̱ne̱ e?
-
MUSANGO: “We̱lisane̱ mō̱ na nune̱ o ndolo” di malenea biso̱ “jatingane̱ la musango.” (Efe. 4:2, 3) Di me̱ne̱ mu musango o ndongame̱n asu ya mwemba, o mako̱to̱ne̱ masadi na mande̱ne̱. Mo̱, wa pe̱ o titi o din jo̱nge̱le̱ ná nink’a edī a musango, na mbale̱, e si me̱ne̱ne̱ pe̱ we̱nge̱ o nin was’a diwanje̱ e? (Mye. 119:165; Yes. 54:13) Di mabupe̱ te̱ musango na bane̱, di malee̱ nde njib’a ndolo di be̱nedino̱ babo̱, nje e mabwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱.—Mye. 133:1-3; Mat. 5:9.
“NDOLO E MALONGISANE̱”
Paulo a tili ná: “Ndolo e malongisane̱.” (1 Kor. 8:1) Ne̱ni ndolo e mabolano̱ nika e? O bepasi 13 ba leta laboso la Paulo ońola bato ba Korinto—o nje e ta e belabe̱ ná “Mwenge ma Ndolo”—ńamuloloma a matele̱ye̱ ne̱ni ndolo e malongisane̱no̱. O mudi mō̱, e mapulise̱ bwam ba nupe̱pe̱. (1 Kor. 10:24; 13:5) Omo̱ń a nika, ońolana ndolo e mo̱nge̱le̱ bane̱, e we̱le̱ babo̱ mweńa, ńe we̱lisane̱, na muyao, e malonga mbia mi to̱ndo̱ne̱le̱ na myemba pe̱ mi lati.—Kol. 3:14.
Ndolo di be̱nedino̱ Loba nde ńe mpete̱ ma tiki na mweńa. Nink’a ndolo e malata bato ba ńai a bete̱medi ye̱se̱, matumba me̱se̱, na leme̱ le̱se̱ o mulatako ma bonam o bolea Yehova “na jo̱nge̱le̱ diwo̱.” (Sef. 3:9) Di bame so̱ o bedomsedi basu o lee̱le̱ din tongo la tiki la epum’a mudī musangi ma Loba buńa te̱.
^ par. 2 Dongo laboso din la mongo dibua ma me̱nde̱ to̱peye̱ ońola ede̱mo ewo̱ te̱, to̱ tongo diwo̱ te̱ la epum’a mudī.