Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Di bole ebolo mwemba na Yehova buńa te̱

Di bole ebolo mwemba na Yehova buńa te̱

“Je nde baboledi mwemba na Loba.”​—1 KOR. 3:9.

MYENGE: 64, 111

1. O njika mbadi jeno̱ ná di bola ebolo mwemba na Yehova e?

PONDA Yehova a wekino̱ bato ba benama, a ta a pula ná ba be̱ baboledi mwemba na mo̱. To̱na si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱ nin we̱nge̱, bato ba jemea be te̱ nde ná ba bola ebolo mwemba na Yehova buńa te̱. K’eyembilan, di matimba nde “baboledi mwemba na Loba” tongwea na te̱ la dikalo la myango ma bwam ma Janea lao, na timbise̱ pe̱ bato bokwedi. (1 Kor. 3:5-9) Dutea te̱ njik’edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o langabe̱ ka bō̱ ba dongame̱n o bola ebolo mwemba na Muwekedi ńangum ńa misipo o ebolo yena ye mo̱ mweńa! Nde seto̱ buka te̱ tongwea n’ebol’a dikalo na timbise̱ pe̱ bato bokwedi nde jeno̱ baboledi mwemba na Yehova. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea mbadi ipe̱pe̱ di mabolano̱ ebolo mwemba na mo̱ ke̱: di mongwane̱ mbia masu na bonasango o mwemba, ke̱ di bi kasa be̱n, ke̱ di mate̱ mpuli o bola bebolo ba Janea, na ke̱ di malańse̱ ebol’asu ya bosangi.​—Kol. 3:23.

2. Ońola nje e titino̱ dibie̱ ná o kobisane̱ nje o mabolano̱ o sue̱le̱ ebol’a Yehova na nje bane̱ ba mabolano̱ e?

2 O ni ponda jeno̱ o jombwea din jokwa, o si kobisane̱ nje weno̱ ná o bolea Yehova na nje bane̱ beno̱ ná ba bola. O si dimbea ná mimbu, ja la bwam, bete̱medi, na ngud’a moto te̱ be diwengisan. Ńamuloloma Paulo a tili owas’a ngiń’a mudī-musangi ná: “Moto te̱ a kekise̱ yao ebolo; nde a me̱nde̱ we̱le̱ sese̱ ońola mo̱me̱ne̱, seto̱ ońola nupe̱pe̱.”​—Gal. 6:4.

ONGWANE̱ MBIA MO̱NGO̱ NA BONASANGO O MWEMBA

3. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná moto ńe o jombweye̱ mbia mao e nde o bola ebolo mwemba na Loba e?

3 Yehova a mengane̱ baboledi bao ná bombweye belongi babu ba mbia. K’eyembilan, ye ná e pula ná o bole ebolo o sombwea mbia mo̱ngo̱. Jita la bańango ba bana ba maja o mamboa o bongwa bana babu basadi. Ye pe̱ ná e pula ná biso̱ nde jombweye bayedi basu bena ba si be̱n pe̱ ngudi. Ben bebolo be nde bebolo ba mweńa. Eyal’a Loba mo̱ ná: “Yete̱na moto a si masombwea bona bao, sepo̱n bato bao ba ndabo, ke̱ a to̱bi nde jemea, e bobe buka nu nu si be̱n jemea.” (1 Tim. 5:8) Yete̱na o be̱n nde ninka m’bē̱ o mbia mo̱ngo̱, o titi ná o be̱ne̱ ponda eyeka o bola bebolo ba mudī ka nje te̱ o wusano̱ to̱ndo̱ bola. Nde embe̱ mulema! Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ o masombwea mbia mo̱ngo̱.​—1 Kor. 10:31.

4. Ne̱ni bayedi ba mawe̱le̱no̱ myam ma Janea oboso ba myam mabu e, nje pe̱ ba matombwane̱no̱ ke̱ ba boli nika e?

4 Bayedi be Kriste̱n ba mabola ebolo mwemba na Yehova niponda beno̱ o jongwane̱ bana babu o te̱se̱ mambo ma mudī ba mabupe̱no̱. Jita bena ba boli nika be̱n ne̱ni bana babu ba timbino̱ no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu, bemea na mo̱me̱ne̱ o bolea o mwe̱n ekombo. Bō̱ babu be nde bamuloloma, bape̱pe̱ paonia we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱, bane̱ pe̱ ba mabolea o Bete̱l. Nde kana ba po̱to̱ne̱le̱no̱, belongi ba mbia be titi ná be be̱ mwemba ponda ye̱se̱. To̱ na nika, bayedi bena ba mawe̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso ba matute̱le̱ bana babu o be̱ titimbe̱ o ebol’abu. Ońola nje e? Ońolana nika e mawanea babo̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ na mutam ke̱ bana babu ba mawe̱le̱ myam ma Janea oboso. (3 Yohane 4) Yen ebe jita la ban bayedi ba masenga nde kana Hana nu kwali ná, a “bake̱” Yehova mun’ao Samuel. Ban bayedi ba me̱ne̱ ná nika ńe edube ende̱ne̱ o bola ebolo mwemba na Yehova o nin mbadi. Diwengisan nde di me̱nde̱ bwese̱ babo̱ ndutu.​—1 Sam. 1:28.

5. Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ wanea bonasango jongwane̱ o mwemba mo̱ngo̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

5 Yete̱na o si be̱n m’bē̱ ma mbia mwena mwepe̱ wa, mo̱ we ná wongwane̱ bonasango na bonańango be nde baboedi, bato ba mákokwe̱ mimbu, to̱ bena ba be̱n ńo̱ngi nipe̱pe̱ e? To̱ jongwane̱ ba bena be o bongwe̱ babo̱ e? Mo̱ we ná o wasa bia nja nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o mwemba mo̱ngo̱ e? K’eyembilan, we ná wongwane̱ munańango ńe o bongwe̱ sango to̱ ńango ńe nde muboedi, ná mo̱ pe̱ a tombwane̱ ponda o bola mambo mape̱pe̱ e? To̱so̱ we ná walane̱ moto nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o ndongame̱n, o po̱ngea mo̱ don, to̱ die̱le̱ mo̱ o sapi ninde̱ne̱ ná ande nje ye mo̱ ńo̱ngi, to̱ o pe̱pe̱le̱ muboedi o do̱kita. O boli te̱ nika, ke̱ we nde o bola ebolo mwemba na Yehova ná alabe̱ muka ma muboled’ao nu kane̱ mo̱ o kusa jongwane̱.​—Langa 1 Korinto 10:24.

BIA KASA BE̱N

6. Jese̱ la be̱n, nje nika e mapulano̱ kwala e?

6 Baboledi ba Loba ba mabole̱ ebolo mwemba na mo̱ ba biane̱ ka bō̱ ba bi kase̱ be̱n. O Betiledi ba Grikia, eyala e tukwabe̱ ná “jese̱ la be̱n” to̱ “kasa la be̱n” e mapula nde kwala “lee̱le̱ la be̱n muyao.” (Bon. 13:2) Eyal’a Loba e mato̱pea ońola byemban be malee̱ biso̱ ne̱ni bia kasa be̱n. (Bbot. 18:1-5) Je ná jongwane̱ bane̱ ponda te̱, jangame̱n pe̱ bola nika, e be̱ ná be “bona basu bena be badubedi” to̱ ke̱m.​—Gal. 6:10.

7. Njika tombwane̱ weno̱ ná o kusa ke̱ o jese̱ baboledi ba pond’a mususu e?

7 Mo̱ we ná o bola ebolo mwemba na Loba tongwea na jese̱ baboledi ba pond’a mususu ba be̱n ńo̱ng’a wum’a boja e? (Langa 3 Yohane 5, 8.) Bola la nika le muse̱ṅ ebanja di mongwane̱ o ‘jembe̱ mō̱ na nune̱.’ (Rom. 1:11, 12) Di kwaleye te̱ ońola Olaf. E o jo̱nge̱le̱ ná mimbu mi tombi, moto to̱ mō̱ o mwemba mao a si wusa jese̱ muboled’ebondo, nu ta nde munasango nu si bai. Na y’eso̱mb’a moto Olaf e baise̱ bayedi bao bena ba titi Mboṅ a Yehova nga muboledi e ná a ja ombo’abu. Bemedi, nde ba langwea mo̱ ná a bie ná, mo̱ Olaf, a me̱nde̱ nde nanga o kond’a m’bonga. Nika e si takise̱ mo̱. Olaf mo̱ ná: “A se̱ wok’a bwam di tombise̱no̱ mwemba. Biso̱ na muboled’ebondo di ta be̱ di pomane̱ te̱me̱ mesanedi te̱, di kwalea pe̱ mambo ma bwam ke̱ di mańo̱ ti! Jembame̱ na kusino̱ di boli mba ńo̱ng’a no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu.” Olaf a boledi ka ńamuloloma buka 40 ma mbu o ńai na ńai a bekombo.

8. Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ muyao to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba si kasi mo̱ e? Bola eyembilan.

8 We ná o lee̱le̱ be̱n ndolo o ńai na ńai a mbadi, to̱ e be̱ nde ná o bebotedi miwe̱n mo̱ngo̱ mi si membabe̱. Jombweye te̱ yen eyembilan. Mute̱ dikalo mō̱ o Pańa a ta e̱ne̱ ná mūt’ao ńa jokwa, Yesika, nu wu o Ekuador, a ta nde ea mbembe ponda ye̱se̱ o pond’a jokwa. Nu mute̱ dikalo a baise̱ mo̱ ońola nje a meano̱. Na Yesika a langwea mo̱ myango ná, oboso ná a mapo̱ o Pańa, a ta tue kańena buńa bō̱ a si ta a be̱ne̱ lambo la da. Nje ye̱se̱ a tano̱ alea o bola mun’ao ńa muto e ta nde madiba. A keki o le̱le̱ mun’ao ná a ko̱ iyo̱, nde a kane̱ pe̱ ná a kuse jongwane̱. Ombusa ponda, na Mboṅ a Yehova iba i pe̱pe̱le̱ mo̱, nde Yesika a si lee̱le̱ babo̱ muyao, na mo̱ a ńawa kalati bonańango ba bolino̱ mo̱. Nde a baise̱ babo̱ ná: “Da din lo mapulano̱ ná na bole mun’am e?” Ba bonańango ba keki o lo̱ko̱ mo̱, nde a s’emedi. Ombusa ponda na babo̱ ba dia esanj’a da oboso bao ba mùna. Muyao mabu mu tapi Yesika. A ta so̱ nde ea mbembe ebanja a ta a bwa ndutu ná a si so̱ṅtane̱ o ni ponda ná Loba nde a ta alabe̱ muka mao. A ta so̱ a domse̱ ná a mabolea Yehova. A se̱ bepuma ba bwam muyao mabu mu yaino̱ e!​—Mul. 11:1, 6.

TE̱ MPULI O BOLA BEBOLO BA JANEA

9, 10. (a) Ońola njika ńai na ńai a bebolo tumba la Loba di wusano̱ te̱ mpuli o mińa ma Bibe̱l e? (b) O njika mbadi bonasango beno̱ ná bongwane̱ o mwemba we̱nge̱ e?

9 Ńai na ńai a bebolo i ta o Israel ńa kwaṅ yena i ta i be̱ne̱ ńo̱ng’a bate̱ mpuli. (Bbu. 36:2; 1 Myan. 29:5; Neh. 11:2) O nin we̱nge̱, we ná o bolane̱ pond’ango̱, mabe̱ne̱ mo̱ngo̱, dibie̱ lo̱ngo̱, na ngud’ango̱ o jongwane̱ bonasango. O me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ munde̱ne̱, o kusa pe̱ minam jita yete̱na o te̱ mpuli.

10 Eyal’a Loba e membe̱ bonasango o bola ebolo mwemba na Yehova tongwea na te̱ mpuli o bolea bane̱ ka baboledi na batudu o mwemba. (1 Tim. 3:1, 8, 9; 1 Pet. 5:2, 3) Ba bena ba mabole̱ nika, ba mapula nde o jongwane̱ bane̱ o mbad’eyobo na ńa mudī. (Bebolo 6:1-4) Mo̱ batudu ba mábaise̱ wa nga we ná o to̱ndo̱ jongwane̱ o kasa be̱se̱ ba mapo̱ o ndongame̱n na jese̱ pe̱ babo̱, o so̱nge̱le̱ bukedi, to̱ jongwane̱ o jombwea kalati, mōnda ma dikalo, dibongo la Ndabo a Janea, na nika e? Ba bena ba mabole̱ yin ńai a bebolo be ná ba bola mboṅ ná bola la nika di mawanea babo̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱.

Te̱ la mpuli o bola bebolo ba bebokedi di mabola epolo o be̱ne̱ mako̱m ma peńa (Ombwa dongo 11)

11. Ne̱ni mako̱m munańango mō̱ a kusino̱ o ebol’a longa ma wanedino̱ mo̱ tombwane̱ e? Mo̱ we ná o langwa myango ma wame̱ne̱ e?

11 Ba bena ba mate̱ mpuli ońola ebol’a longa ba yo̱ki be̱ne̱ mako̱m ma peńa. Jombweye eyembilan a Margie, munańango mō̱ nu boli ebol’a longa la Mandabo ma Janea etum a 18 la mbu. Min mimbu me̱se̱, ongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonańango jita bena a longino̱. A so̱i ná yen ebol’a longa e mongwane̱ bate̱ mpuli o jembe̱ mō̱ na nune̱ o mbad’a mudī. (Rom. 1:12) Man mako̱m Margie a kusino̱ o ebol’a longa membe̱ mo̱ jita o pond’a mitakisan. Mo̱ o ta o máte̱ mpuli ońola ebol’a longa e? E be̱ ná o bi ebol’a mā to̱ ke̱m, mo̱ we ná o te̱ mpuli e?

12. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ o pond’a mbeu a ńolo e?

12 Baboledi ba Loba be ná ba bola ebolo mwemba na mo̱ o pond’a mbeu a ńolo tongwea na wanea bonasango abu jongwane̱ di mapule̱. K’eyembilan, be ná ba bola mo̱ni o sue̱le̱ ba bena mbeu a ńolo e kweledino̱. (Yohane 13:34, 35; Bebolo 11:27-30) Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ ńe nde tongwea n’ebol’a sangise̱ to̱ ya po̱ngulane̱ nje e ńam o pond’a mbeu a ńolo. Gabriela munańango mō̱ ńa Poland ńena mpupe mu bule̱le̱no̱ bolongi, a ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná bonasango ba mwemba mupe̱pe̱ ba po̱i o jongwane̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na si mombwea nje na bo̱lo̱ne̱no̱, ebanja nika ńe̱se̱ ńe nde sango. O diwengisan, na mombwea nde nje na tombwane̱no̱. Din jongwane̱ di boli mba mbaki ná be̱ o mwemba ma Kriste̱n le nde edube e peti. Mo̱ pe̱ nde mwe mpo̱m ma wuma we̱ni o mabe̱no̱ muńe̱nge̱ na bonam.” Jita bena ba kusi jongwane̱ ombusa mbeu a ńolo ba mabola mun mulemlem ma mboṅ. Ba pe̱ bena ba mabole̱ ebolo mwemba na Yehova o wanea bane̱ yin ńai a jongwane̱ pe̱ ba mabwa nde muńe̱nge̱ mulemlem.​—Langa Bebolo 20:35; 2 Korinto 9:6, 7.

13. Ne̱ni te̱ la mpuli di mouse̱no̱ mulatako masu na Yehova e? Bola eyembilan.

13 Stefani na bate̱ dikalo bape̱pe̱ ba bo muńe̱nge̱ o bola ebolo mwemba na Loba o jongwane̱ Mboṅ a Yehova i po̱i o Amerika o wasa diwutamea. Bongwane̱ babo̱ o so̱ milongi na kusea pe̱ babo̱ sango la ndabo. Stefani mo̱ ná: “Milema masu mi ta mi tapabe̱ o je̱ne̱ muńe̱nge̱ mabu na masoma ba timbise̱le̱no̱ ońola ndolo ba kusane̱no̱ mbia ma bonasango ma wase ńe̱se̱. Min mbia mi mo̱nge̱le̱ ná biso̱ nde jongwane̱ babo̱, nde o mbale̱ ńe̱se̱, mo̱ nde mongwane̱ biso̱ jita.” A bati pe̱ ná: “Ndolo, jalatane̱, dube̱, na lakisane̱ la Yehova je̱nno̱ na diso̱ ba bati jouse̱ ndol’asu ńa Yehova. Nika e tute̱le̱ biso̱ o bata timbise̱le̱ Yehova masoma ońola nje ye̱se̱ di makusano̱ tongwea na bebokedi bao.”

LAŃSE̱ EBOL’ANGO̱ YA LOBA

14, 15. (a) Njika ebe̱yed’a mudī muto̱ped’a mudī Yesaya a lee̱le̱no̱ e? (b) Ne̱ni bate̱ dikalo beno̱ ná bembilane̱ ebe̱yed’a mudī ya Yesaya e?

14 Mo̱ o to̱ndi bata bola ebolo mwemba na Yehova e? Mo̱ we ná o to̱ndo̱ wala we̱ni ńo̱ng’a baboledi ńeno̱ bonde̱ne̱ e? Ye mbale̱ ná baboledi ba Loba ba titi eto̱m o wala wum’etum denge̱ ba malee̱le̱ sanga labu la mulema. Nde bete̱medi ba bonasango na bonańango bō̱ be mabola babo̱ epolo o wala o bepolo be po̱ti. Ba malee̱le̱ nde mulemlem m’ebe̱yed’a mudī ka muto̱ped’a mudī Yesaya. Ponda Yehova a baise̱no̱ ná, “Nja na malomano̱ e? Nja nu male̱ ońol’asu e?” Alabe̱ nde ná: “Mba nun, loma mba!” (Yes. 6:8) Mo̱ o be̱n ńo̱ngi o jalabe̱ ka Yesaya e? Bete̱medi bo̱ngo̱ pe̱ be mabola wa epolo e? O njika mbadi so̱ weno̱ ná wongwane̱ e?

15 Yesu a kwali jombwea ebol’a dikalo na timbise̱ pe̱ bato bokwedi ná: “Mumbwa mu kolo, nde baboledi be nde ngusu. Bińo̱ so̱so̱me̱ye̱ so̱ sango a mumbwa ná a lome baboledi o mumbwa mao.” (Mat. 9:37, 38) Mo̱ we ná o bolea we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ e, yen ebe ka paonia e? To̱so̱ we ná wongwane̱ moto nupe̱pe̱ o bola nika e? Jita la bonasango ba so̱i ná mbad’a bwam ńa lee̱le̱ ndol’a Loba na ńa bonasango ńe nde ná ba no̱nge ebol’a paonia o wala te̱ dikalo o bepolo to̱ o myonda we̱ni ńo̱ng’a baboledi ońola mumbwa ńeno̱ bonde̱ne̱. Mo̱ we o dutea o mbadi ipe̱pe̱ weno̱ ná o lańse̱ to̱ bata bola ebol’ango̱ ya Loba e? Bola la nika di mawana muńe̱nge̱ munde̱ne̱.

16, 17. O njika mbadi iwo̱ weno̱ ná o lańse̱ ebol’ango̱ ya Yehova yete̱na o to̱ndi e?

16 Mo̱ we ná o to̱ndo̱ bola ebolo o Bete̱l to̱ sue̱le̱ ebol’a longa la mandabo ma Janea e, e be̱ ka muboled’a pond’a mususu to̱ ń’epas’a ponda e? O ponda ye̱se̱ bebokedi ba Yehova be be̱n ńo̱ng’a baboledi be ná ba bolea o to̱ we̱ni ba lomabe̱no̱, na be ná ba bola to̱ njik’ebolo e bolabe̱ babo̱. Be ná ba lomabe̱ o bola ebolo e be̱n ńo̱ng’a tobotobo to̱ e be̱ nde ná ba bi bola epe̱pe̱. Be̱se̱ bena ba mate̱ mpuli o bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ be tiki o miso̱ ma Yehova.​—Mye. 110:3.

17 Mo̱ o be̱n ńo̱ngi o bata longabe̱ ná o we̱le̱ be̱ ńai ni dongame̱n o bata bolea Loba e? Yete̱na nika, we ná o londise̱ dipapa l’Esukul’a Bate̱ Dikalo la Janea. Yen esukulu e malonga Kriste̱n ye nde bato ba mudī bou be o ebol’a pond’a mususu, ná bebokedi ba Yehova be bate bolane̱ babo̱. Ba bena ba malondise̱ dipapa o jukea o y’esukulu bangame̱n be̱ ńai ni le̱le̱m o jemea to̱ njika m’bē̱ mu bolabe̱ babo̱. Mo̱ o me̱nde̱ to̱ndo̱ bata bolea Yehova tongwea na nin ngea e?​—1 Kor. 9:23.

18. Nje weno̱ ná o tombwane̱ ke̱ o mabola ebolo mwemba na Loba buńa te̱ e?

18 Biso̱ baboledi ba Yehova, jangame̱n o lee̱le̱ sanga la mulema lena di me̱ne̱ne̱ tongwea na bwam, muyao, na ndolo​—na jombwea pe̱ bane̱ buńa te̱. Bola la nika di mawanea biso̱ muńe̱nge̱, musango, na bonam. (Gal. 5:22, 23) E be̱ o to̱ njika bete̱medi weno̱, we ná o bwa muńe̱nge̱ ke̱ wembilane̱ sanga la mulema la Yehova, na be̱ pe̱ mō̱ ńa baboledi ba tiki ba mabole̱ ebolo mwemba na mo̱!​—Min. 3:9, 10.