1. Ońola nje dubise̱ leno̱ nink’a tanga la mweńa e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

LOKOLI la bautu ba jokwa la Bibe̱l ba madubisabe̱ mbu te̱. Jita labu be nde beso̱mbe̱​—bekoke̱le̱ na bana basadi ba be̱n o jita le̱se̱ 12 la mbu. Yen ebe ba kokedi nde o mbale̱. Mo̱ we nde mō̱ ńabu e? Yete̱na e, ke̱ yangame̱n ná o sesabe̱. Kriste̱n te̱ ńangame̱n o dubisabe̱, dubise̱ le pe̱ nde tanga la mweńa ońola jongise̱.​—Mat. 28:19, 20; 1 Pet. 3:21.

2. Ońola nje o s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova e?

² To̱ná dubise̱ di mawanano̱ minam jita, le pe̱ nde m’bē̱ mō̱. O njika mbadi e? O buńa bo̱ngo̱ ba dubise̱, min myuedi mi baisabe̱le̱ wa, “O eyot’a jabea la Yesu Kristo, o májate̱le̱ na myobe mo̱ngo̱ na bake̱ pe̱ wa mo̱me̱ne̱ na Yehova ná o mabola jemea lao e?” na wa walabe̱ ná, e. Dubise̱ lo̱ngo̱ le nde eyemban a bake̱ lo̱ngo̱ la ńolo. Le nde kakane̱ o bolino̱ Yehova o mpoma ná o mato̱ndo̱ mo̱ na we̱le̱ pe̱ jemea lao omo̱ń a me̱se̱. Nika ńe nde ngaban ńe mweńa. Mo̱ wangame̱n o jombwe̱ mo̱ e? Ke̱m, o s’angame̱n. Bake̱ la wame̱ne̱ o  dia la Yehova, nika e titi diwuse̱ to̱ buńa. O diwengisan, moto nu si bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova, a madiabe̱le̱ nde na Satan. Jongise̱ lo̱ngo̱ di si be̱ne̱ne̱ Diabolo muse̱ṅ to̱ mō̱. Nde, a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ yete̱na wangame̱n bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea ná o te̱me̱ye̱ o múdi mao, nde o kwe̱me̱ byanedi basam ba Yehova.

3. Njika minam o kusino̱ ońolana o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova e?

³ O mulopo ma sue̱le̱ Satan, dutea te̱ o minam o be̱nno̱ ońolana o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova, o dubisabe̱ pe̱. Tatan o bake̱no̱ Yehova longe̱ lo̱ngo̱, we ná o kwala na mbaki ninde̱ne̱ ná: “Yehova e na mba, na si mabwa bo̱ngo̱, mot’a benama e ná a bola mba nje e?” (Mye. 118:6) Edube to̱ ewo̱ e titi e buki ye ya be̱ o múdi ma Loba, na do̱lisane̱ pe̱ mo̱.

4, 5. (a) O njika mbadi bake̱ la ńolo leno̱ m’bē̱ ma moto mo̱me̱ne̱ e? (b) Njika mitakisan mi titi buka te̱ ma beso̱mbe̱ e?

⁴ Ka Kriste̱n ni dubisabe̱, mulatako mo̱ngo̱ na Yehova mu mombwea nde wa mo̱me̱ne̱. Wa mo̱me̱ne̱ nde wangame̱n boleye̱ jongise̱ lo̱ngo̱, to̱ e be̱ nde ná o dia o maja owas’a muńua ma so̱ngo̱ na ńo̱ngo̱. Ońola nje yeno̱ mweńa ná o ne̱nge̱ nika e? Ońolana o si bi njika mitakisan o me̱nde̱no̱ lembe̱ kie̱le̱ to̱ su iba. K’eyembilan, yete̱na o dubisabe̱ nde ke̱ o dia mbo̱ti, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ be̱ne̱ besengedi ba mulema ba peńa na mitakisan mō̱ ke̱ o ni so̱lo̱ o pond’ango̱ ń’ekoke̱le̱. Ngo̱ndedi po̱ mo̱ ná: “Muna nusadi a si me̱nde̱ bwa ndutu ke̱ a langabe̱ ka Mboṅ a Yehova o esukulu ońolana a si me̱nde̱ kusa epas’ewolo ya buńa ba yabe̱. Nde ombusa mimbu to̱ mininga, ni ponda ńo̱ng’a lata e mabe̱no̱ bonde̱ne̱, angame̱n be̱ mbaki ná sengane̱ la mambenda ma Yehova nde le lambo di peti bwam ponda ye̱se̱.”

⁵ Ye mbale̱ ná, seto̱ buka te̱ beso̱mbe̱ nde be ná be be̱ne̱ mitakisan ma peńa. To̱ ba bena ba dubisabe̱ ke̱ bā nde bato bou ba makusa mitakisan mi mawe̱le̱ dube̱ labu o kekise̱. Ma makekisan me ná ma be̱ ma diba, ma ja la bwam, to̱ m’ebolo. Nje ye mbale̱ ye nde ná, biso̱ be̱se̱ e be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ mudun, je ná di be̱ne̱ mitakisan mi mapule̱ ná di lee̱le̱ Yehova jemea lasu.​—Yak. 1:12-14.

6. (a) O njika mbadi o bolino̱ Yehova kakane̱ na mulema mwe̱se̱ e? (b) Nje Filipi 4:11-13 e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁶ Ná o tike be̱ jemea o to̱ njika bete̱medi nde, o si dimbea to̱ buńa ná o boli Yehova kakane̱ o bolea mo̱ na mulema mwe̱se̱. Nika ná, o kwalane̱ Ńasam ńa misipo ná o me̱nde̱ benga bolea mo̱ to̱ e po̱ nde ná mako̱m mo̱ngo̱, so̱ngo̱, to̱ ńo̱ngo̱ bese̱le̱ o bola nika. (Mye. 27:10) O to̱ njika bete̱medi o maso̱be̱no̱, we ná o baise̱ Yehova ngudi ná ongwane̱ wa o londise̱ kakane̱ o bolino̱ mo̱.​—Langa Filipi 4:11-13.

7. Nje bolea la jongise̱ lo̱ngo̱ na “bo̱ngo̱ na soasoane̱” di mapulano̱ kwala e?

⁷ Yehova a mapula ná o be̱ diko̱m lao. Nde kombe̱ la mu mulatako ma diko̱m na bolea la jongise̱ lo̱ngo̱ ba mabaise̱ miwe̱n. Filipi 2:12 mo̱ ná: “[Benga] bolea jongise̱ lańu na bo̱ngo̱ na soasoane̱.” Ben byala be mapula nde o kwala ná wangame̱n o jombwea ne̱ni o me̱nde̱no̱ kombe̱ diko̱m lo̱ngo̱ na Yehova, na tika be̱ mo̱ jemea o to̱ njika mitakisan. O si lakisane̱ wame̱ne̱ buka moyo. Nate̱na mo̱me̱ne̱ baboledi ba Loba bō̱ ba boledi mo̱ ponda bwaba, ba pawe̱. Njika matanga so̱ wangame̱nno̱ no̱ngea ná o boleye jongise̱ lo̱ngo̱ e?

8. Nje jokwa la Bibe̱l la moto mo̱me̱ne̱ di bambe̱no̱ e, ońola nje pe̱ jeno̱ mweńa e?

⁸ Mulatako ma diko̱m na Yehova mwe nde ekwal’a mbutan iba​—sengane̱ na kwalisane̱. Jokwa la moto mo̱me̱ne̱ la Bibe̱l nde le mbad’a boso ńa sengane̱ Yehova. Di masengane̱ nde mo̱ tongwea na bolanga b’Eyal’a Loba na ba kalati i se̱medi o Bibe̱l, na dutea pe̱ o nje di langino̱. Nika weno̱ o bola nika, o si dimbea ná jokwa la Bibe̱l di titi ka jokwa la kalat’esukulu. E s’angame̱n be̱ biana we nde o kombe̱ mambo o mulopo buka te̱ ná o buse o kekise̱ l’esukulu. Jokwa di maye̱ bepuma ba bwam di titi la mo̱ń na mo̱ń. E mabaise̱ ná o so̱le o njiba Eyal’ao ná o so̱ bede̱mo ba Yehova. Nika nde e me̱nde̱ jongwane̱ wa o sisea be̱be̱ na Loba, denge̱ mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na wa.​—Yak. 4:8.

9. Njika belongisan bongwane̱ wa o jokwa lo̱ngo̱ la wa mo̱me̱ne̱ e?

⁹ Bebokedi ba Yehova be boṅsane̱ jita la belongisan o jongwane̱ wa be̱ne̱ jokwa di mawane̱ tombwane̱. K’eyembilan “Myango ma Bibe̱l na belēdi bao” ba maso̱be̱ o tema i mombweye̱ “Bekoke̱le̱” o jw.org be ná bongwane̱ wa o jokwa belēdi be muse̱ṅ tongwea na myango ma Bibe̱l. Mapapa ma jokwa me o jw.org ma “Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?” me ná mongwane̱ wa o longa mbak’a mambo o dube̱no̱. Ma mapapa ma jokwa me ná mongwane̱ wa o bia ne̱ni teleye̱ bape̱pe̱ mambo o dube̱no̱. We pe̱ ná o so̱ malea mape̱pe̱ ma jokwa o mun mulopo m’ekwali “Les jeunes s’interrogent . . . Comment trouver du plaisir à lire la Bible?” Réveillez-vous ! ńa Dibaba 2009. Jokwa na dutea o nje wokono̱ be mweńa o bolea jongise̱ lo̱ngo̱.​—Langa Myenge 119:105.

10. Ońola nje muka mweno̱ mweńa ońola Kriste̱n ni dubisabe̱ e?

¹⁰ Jokwa lasu la Bibe̱l la biso̱ mo̱me̱ne̱ le nde mbadi po̱ ńa sengane̱ Yehova, nde di makwalisane̱ nde mo̱ tongwea na muka. Kriste̱n e s’angame̱n je̱ne̱ muka ka eye̱me̱k’a mbad’eboledi ewo̱, to̱ ka ‘lambo di mawane̱ musima,’ ná a tongwe̱le̱ miwe̱n mao. O diwengisan, muka mwe nde mbad’a iwiye̱ ńa  kwalisane̱ Muweked’asu. Yehova a mapula ná di kwalisane̱ mo̱. (Langa Filipi 4:6.) E be̱ to̱ njika mutaka o be̱nno̱, Bibe̱l e mome̱le̱ wa ná o “we̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova.” (Mye. 55:23) Mo̱ o dube̱ nika e? Lodun la bonasango na bonańango be ná ba bola wa mboṅ ná nika ńongwane̱ babo̱. Nika ńe pe̱ ná ńongwane̱ wa!

11. Ońola nje wangame̱nno̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ponda ye̱se̱ e?

¹¹ Di si kane̱ buka te̱ o baise̱ Yehova jongwane̱. Bibe̱l e makwala ná: “Lo bole pe̱ masoma.” (Kol. 3:15) Ponda iwo̱ di mano̱ngo̱ mutaka buka dime̱ne̱, ńai di si me̱ne̱no̱ pe̱ jita la minam di be̱nno̱. Mo̱ we ná o we̱ ná buńa te̱ wo̱nge̱le̱ o bosadi bwe̱se̱ mambo malalo mangame̱n ná o timbise̱le̱ masoma ońol’ao e? Nde, o kane̱ pe̱ Yehova ońola ma mambo e? Ngo̱ndedi po̱ ni be̱n dina ná Abigail, ni dubisabe̱ ke̱ e bodun ba 12 la mbu mo̱ ná: “Na mo̱nge̱le̱ ná yangame̱n ná Yehova a kusane̱ biso̱ masoma buka to̱ nja nde o misipo. Jangame̱n bola mo̱ masoma ponda ye̱se̱ ońola mabea a bolino̱ biso̱. Abigail a yo̱ki baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: “Mo̱ je ná di bo̱le̱ so̱nge̱le̱ to̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola mambo a maboleano̱ biso̱ e?”

12, 13. Ońola nje yeno̱ mweńa ná o duteye o ne̱ni o kekino̱ bwam ba Yehova e?

¹² Kiṅe̱ David ńa kwaṅ, ńena nu sungabe̱ o jita la mitakisan ma ngińa, a pase̱le̱ ben byala o mwenge ná: “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam; bonam na nu nu lakisan mo̱!” (Mye. 34:9) Y’epasi e mokwe̱le̱ biso̱ ná ye mweńa ná di keke bwam ba Yehova. Bolanga ba Bibe̱l na kalat’asu, name̱ne̱ pe̱ na jukea la ndongame̱n ba mokwe̱le̱ wa o bia ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ bane̱ o tika be̱ mo̱ jemea. Nde nika weno̱ o ńaka o mudī, e do̱li ná we̱ne̱ dia la Yehova o longe̱ lo̱ngo̱. Ne̱ni o kekino̱ bwam ba Yehova e?

¹³ Kriste̱n ye̱se̱ i mákeka bwam ba Yehova o mbadi po̱ ńe tobotobo, ńe nde ná, mō̱ ńasu te̱ a kusane̱ mo̱ bebeledi ba sisea mo̱ Loba na Mun’ao be̱be̱. Yesu a kwali ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ po̱ na mba, yete̱na Tete̱ nu lom mba a si duti mo̱.” (Yohane 6:44) Mo̱ o masenga na wame̱ne̱ ná Yehova a duti wa o po̱ na mo̱ e? Eso̱mbe̱ ye ná e dutea ná, ‘Yehova a duti sango am na ńango am, nje ye̱se̱ na be̱nno̱ o bola ye nde ná na bupe̱ babo̱.’ Nde o̱nge̱le̱ ná ponda o bake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova o dubisabe̱ pe̱, o lee̱le̱ ná o mábe̱ne̱ mulatako ma tobotobo na mo̱. Tatan so̱ o biabe̱ na mo̱. Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná: “Yete̱na mō̱ a to̱ndi Loba, ke̱ a biabe̱ na mo̱.” (1 Kor. 8:3) We̱ ponda ye̱se̱ ná o bwane̱ epolo o be̱nno̱ o bebokedi ba Yehova muńe̱nge̱, o we̱le̱ pe̱ mo̱ tiki.

14, 15. Ne̱ni dikalo di mongwane̱no̱ wa o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁴ Mbadi nipe̱pe̱ weno̱ ná o keka bwam ba Yehova ńe nde ke̱ o me̱ne̱ ne̱ni a mongwane̱no̱ wa o kwalisane̱ bape̱pe̱ mambo o dube̱no̱; e be̱ o dikalo to̱ o esukulu. Ye bō̱ ndutu o te̱ye̱ mako̱m mabu m’esukulu dikalo. Ebanja o si bi ne̱ni ba me̱nde̱no̱ kasane̱ wa mwe̱ndi mo̱ngo̱. Nika ńe pe̱ ná e be̱ ndutu tobotobo yete̱na o mulopo ma kwalisane̱ mō̱ na mō̱ te̱ wangame̱n nde o kwalisane̱ dimuti. Nje ye ná yongwane̱ wa e?

¹⁵ Laboso, dutea ońola nje weno̱ mbaki na mambo o dube̱no̱. Mapapa ma jokwa me o jw.org ma maso̱be̱ o  eyem’ango̱ e? Yete̱na o titi mbaki, no̱ngo̱ ponda o wasa mo̱. Ma po̱ngo̱be̱ nde o bwam ba jongwane̱ wa dutea o mambo o dube̱no̱, ońola nje o dube̱no̱ mo̱, na ne̱ni weno̱ ná o teleye̱ bape̱pe̱ dube̱ lo̱ngo̱. Dube̱ lo̱ngo̱ le te̱ ngińa, nde e be̱ pe̱ ná o boṅsane̱ bwam, nika e matute̱le̱ wa o bola mboṅ ońola dina la Yehova.​—Yer. 20:8, 9.

16. Nje ye ná yongwane̱ wa o buka bo̱ngo̱ ba kwalisane̱ bane̱ dube̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁶ Nde to̱ e be̱ nde ná o boṅsane̱ bwam, we ná o bwa maladi son o langwea bape̱pe̱ dube̱ lo̱ngo̱. Munańango mō̱ nu be̱n 18 la mbu, nu dubisabe̱ ke̱ e 13 la mbu, mo̱ ná, “Na bi nje na dube̱no̱, nde ponda iwo̱ ye mba ndutu o kwalisane̱ bane̱.” Ne̱ni so̱ a mawe̱no̱ o buka min mitakisan e? Mo̱ ná, “Na mawe̱ ná na kwale ka nje te̱ na yo̱kino̱ bola o yine̱ ponda. Mako̱m mam m’esukulu ma malangwa mambo ba mabolano̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Mba pe̱ nangame̱n o bola mulemlem. Ni ponda jeno̱ o kwala na mangwa lambo ka, ‘Na ta na tombise̱ jokwa la Bibe̱l nga su ininga, na . . .’ Nde nalane̱ nje na tano̱ na kwala oboso. To̱ná ekwal’asu e si mombweano̱ Bibe̱l, bō̱ ba yo̱ki pula bia nje na mabolano̱ ke̱ na matombise̱ jokwa la Bibe̱l. Bō̱ ba yo̱ki baise̱ mba myuedi jombwea nika. Na matongwe̱le̱ ponda ye̱se̱ ke̱ na boli nika, ne pe̱ muńe̱nge̱ ombusa ponda!”

17. Nje epe̱pe̱ ye ná yongwane̱ wa o kwalisane̱ bane̱ e?

¹⁷ O lee̱le̱ te̱ bane̱ ná o mabola babo̱ edube na ná o be̱n pe̱ ponda ońol’abu, babo̱ pe̱ ba mabola wa na dube̱ lo̱ngo̱ edube. Olivia nu be̱n 17 la mbu, nu dubisabe̱ pe̱ ke̱ a dia muna nusadi mo̱ ná: “Na yo̱ki bwa bo̱ngo̱ ponda ye̱se̱ ná na botedi te̱ ekwal’a Bibe̱l bane̱ ba me̱nde̱ nde je̱ne̱ mba ka moto mulopo mu pambilanno̱.” Na mo̱ a botea dutea nje bola. O mulopo ma soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o bo̱ngo̱ bao, Olivia a dutedi nde ná: “Beso̱mbe̱ jita be si bi Mboṅ a Yehova. Biso̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ nde je Mboṅ a Yehova ba bino̱. Bedangwedi basu be ná bongwane̱ babo̱. Ne̱ni so̱ e me̱nde̱no̱ be̱ yete̱na di mabwa ndutu, to̱ iso̱n, to̱ bwa bo̱ngo̱ o langwea babo̱ dube̱ lasu e? Ba me̱nde̱ nde jo̱nge̱le̱ ná di titi kumba o be̱ Mboṅ a Yehova. Be ná ba banga sengane̱ biso̱ ońola si be̱ne̱ lasu la mbaki. Nde, di to̱pi te̱ na bo̱bise̱ la ńolo, na mbaki pe̱, jombwea mambo di dube̱no̱ o ekwal’asu ya buńa te̱, ye̱ke̱i te̱ ba me̱nde̱ bola biso̱ edube.”

18. Nje wangame̱nno̱ bola ná o boleye jongise̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁸ Ka nje te̱ je̱nno̱, bolea la jongise̱ lo̱ngo̱ le nde m’bē̱ munde̱ne̱. Ná o tongwe̱le̱ wangame̱n o langa Eyal’a Loba, o dutea o nje o langino̱, o kane̱ Yehova, na dutea pe̱ ná pō̱m o ne̱ni ongwane̱no̱ wa. Bola la man me̱se̱ di me̱nde̱ jouse̱ mbak’ango̱ ná nika ńe wa eto̱ti ende̱ne̱ o be̱ne̱ Yehova ka diko̱m. Nika pe̱ e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o kwalisane̱ bape̱pe̱ mambo o dube̱no̱.​—Langa Myenge 73:28.

19. Ońola nje yangame̱nno̱ ná o we̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ o bolea jongise̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁹ Yesu mo̱ ná: “To̱ nja nu mapule̱ bupe̱ mba a to̱be mo̱me̱ne̱, a bambe̱ [ebongo ao ya konjo, NW], nde a bupe̱ mba.” (Mat. 16:24) E, ná di bupe̱ Yesu, Kriste̱n te̱ ńangame̱n o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova, e dubisabe̱ pe̱. Nika e mawana njoaso’a minam tatan, na longe̱ la bwindea o was’a peńa ńa Loba. Ońola nika, we̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ ná o boleye jongise̱ lo̱ngo̱!