Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Na be̱n din dipita na Loba”

“Na be̱n din dipita na Loba”

“Adam nisukan e timbi mudī mu mabole̱ longe̱.”​—1 KOR. 15:45, NW.

MYENGE: 151, 147

1-3. (a) Nje di mabatano̱ o muso̱ngi ma belēdi basu ba dibongo e? (b) Ońola nje bepumbwedi beno̱ mweńa jita e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

NJIKA jalabe̱ o me̱nde̱no̱ bola yete̱na ba baise̱ wa ná ‘Nje ye belēdi ba dibongo ba dube̱ lo̱ngo̱ e?’ Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ kika ná Yehova nde e Muwekedi na Mubole̱ longe̱. O me̱nde̱ pe̱ kwala ná o dube̱ Yesu Kristo̱, nu boli longe̱ lao ka diko̱ti. O me̱nde̱ pe̱ be̱ muńe̱nge̱ o bata ná o dube̱ dikaki la paradisi ni me̱nde̱ be̱ o wase, owe̱ni tumba la Loba di me̱nde̱no̱ be̱ longe̱ o bwindea. Nde o me̱nde̱ kwalea ońola bepumbwedi ka belēdi bō̱ bena o kiye̱no̱ e?

2 Di be̱n njo̱m ya bwam o we̱le̱ bepumbwedi o muso̱ngi ma belēdi ba dibongo to̱ná di be̱nno̱ dipita la jongisabe̱ o ndenge̱ ninde̱ne̱, na be̱ pe̱ longe̱ o bwindea o wase. Ńamuloloma Paulo a lee̱le̱ ońola nje bepumbwedi beno̱ dibongo la dube̱ lasu: “Yete̱na bepumbwedi ba kwedi be titi, ke̱ Kristo pe̱ a si pumbwabe̱le̱.” Yesu a si pumbwabe̱le̱ te̱, a si wusa be̱ Kiṅ’asu, belēdi basu jombwea Janea la Kristo pe̱ be wusa nde be̱ ewolo. (Langa 1 Korinto 15:12-19.) Nde di bi ná Yesu a pumbwabe̱le̱. Be̱ne̱ la ni mbaki di mawe̱le̱ biso̱ diwengisan na ńaṅ la Baju la Sadukai, lena di si ta di dube̱ bepumbwedi. To̱ di yo̱yo̱be̱ nde, di tingame̱ te̱ nde o dube̱ lasu la bepumbwedi.​—Marko 12:18; Bebolo 4:2, 3; 17:32; 23:6-8.

3 Ponda Paulo a tilino̱ ońola “mambo maboso ma belēdi ba Kristo,” inge̱le̱ pe̱ oten “belēdi . . . [ba] bepumbwedi ba kwedi.” (Bon. 6:1, 2) Paulo a kwaledi pe̱ ońola bepumbwedi ka lambo a dube̱no̱. (Bebolo 24:10, 15, 24, 25) Nde to̱ná bepumbwedi beno̱ o muso̱ngi ma belēdi baboso, nika ná bō̱ ba “belēdi baboso ba byala ba Loba,” nika e si mapula kwala ná be nde eye̱me̱k’a belēdi. (Bon. 5:12) Ońola nje e?

4. Njika myuedi me ná mi baisabe̱ jombwea bepumbwedi e?

4 Bato jita ba maboteye̱ jokwa la Bibe̱l ba yo̱ki o langa myango ma bepumbwedi, kana bepumbwedi ba Lasaro. Ba mokwa pe̱ ná Abraham, Hiob, na Daniel, ba ta ba lakisane̱ ná o kie̱le̱ ni maye̱ bawedi ba me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ longe̱. To̱ na nika, njika jalabe̱ o me̱nde̱no̱ bola yete̱ná ba baise̱ wa ná o bole mboṅ ná je ná di tika lakisane̱ makaki ma bepumbwedi ma bolabe̱ jita la mimbu, to̱ bebwea ba mimbu we̱nge̱ e? Mo̱ Bibe̱l e malangwa njika ponda bepumbwedi be me̱nde̱no̱ be̱ e? Malabe̱ ma min myuedi ma mouse̱ dube̱ lasu, jombweye so̱ te̱ nje Bibe̱l e makwalano̱.

BEPUMBWEDI OMBUSA BEBWEA BA MIMBU

5. Njika tóngo la bepumbwedi di me̱nde̱no̱ se̱le̱ jombwea e?

5 Ye lambo di wam o dutea ná moto nu s’indi wō̱ a timbisabe̱ o longe̱. (Yohane 11:11; Bebolo 20:9, 10) Nde je ná di dube̱ makakan ná moto nu wedi a me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ mimbu jita, to̱so̱ bebwea ba mimbu ombusa kwed’ao e? Mo̱ we ná o dube̱ ni ńai a dikaki di bolabe̱ etum a ponda e, to̱ e be̱ nde ná di bolabe̱ nde ońola moto nu s’indi wo̱, to̱so̱ nu májinde̱ kwedi e? Mbale̱ ńe nde ná, bepumbwedi bō̱ bena be bolabe̱ dikaki bebwea ba mimbu oboso ba ponda be timbi o londa, o dube̱ pe̱ mo̱. Ne̱ni e? Ne̱ni pe̱ be mombweano̱ dikaki la bepumbwedi ba kie̱le̱ ni maye̱ e?

6. Ne̱ni Myenge 118 mi londedino̱ Yesu e?

6 Jombwea bepumbwedi be ta be bolabe̱ dikaki etum a ponda oboso, jombweye te̱ nje Myenge 118 mu lulabe̱ na David mu makwalano̱. Mu be̱n mun muka ná: “Son, a Yehova, ongwane̱; . . . Bonam na nu nu mapo̱ o dina la Yehova!” Bato ba timbise̱le̱ yen epas’a Betiledi e mombweye̱ Mesia ponda Yesu ingedino̱ o Yerusalem omo̱ń a ese̱l o buńa bo londe̱ 9 ba Nisan, oboso ná a mabwabe̱. (Mye. 118:25, 26; Mat. 21:7-9) Nde ne̱ni Myenge 118 mi makikano̱ bepumbwedi bena be bolabe̱ ombusa mimbu jita e? Maka nje epe̱pe̱ y’eding’a Myenge e makwalano̱: “Dale lena balongedi ba bangino̱ di timbi dale la tóngo.”​—Mye. 118:22.

“Balongedi ba bangi” Mesia (Ombwa dongo 7)

7. Nate̱na o njika dikala Baju ba to̱bino̱ Yesu e?

7 “Balongedi,” nika ńe nde badiedi ba Baju, ba to̱bi Mesia. Ba si to̱bi mo̱ buka te̱ ná ba bangi jemba mo̱ ka Kristo. Dongo dinde̱ne̱ la Baju di to̱bi Yesu natē̱ di po̱ o dikala la te̱ misea ná a bwabe̱. (Lukas 23:18-23) E, ba no̱ngi dongo o kwed’a Yesu.

Yesu a pumbwabe̱le̱ o be̱ “dale la tóngo” (Ombwa mongo 8, 9)

8. Ne̱ni Yesu a wusano̱ timba “dale la tóngo” e?

8 Ne̱ni Yesu a wusano̱ be̱ “dale la tóngo” ke̱ a to̱bo̱be̱, a bwabe̱ pe̱ e? Nika e wusa nde bolane̱ buka te̱ ke̱ a timbisabe̱ pe̱te̱ o longe̱. Yesu mo̱me̱ne̱ a kwaledi nika. A boli munia ma baboledi bena ba tuse̱ nu ńena sango a mōnda a lomedino̱ babo̱, ka nje te̱ Bonaisrael ba tuse̱no̱ bato̱pedi ba mudī Loba a lomedino̱ babo̱. O sukan, o mu munia me̱ne̱, na sango a mōnda a loma mun’ao ńa ndolo. Nu muna a kasabe̱ e? Tomtom! Baboledi ba timbi nde bola dinde̱ne̱, ba bwa mo̱. Ombusa mo̱ bola mu munia, Yesu a kiki Myenge 118:22, me nde edinge̱. (Lukas 20:9-17) Ńamuloloma Petro a kwaledi mulemlem ma lambo ke̱ e o kwalisane̱ Baju, “banedi babu na batudu na babiedi ba kalat’a Loba ba ta ba ko̱to̱ne̱ o Yerusalem.” A to̱pedi ońola “Yesu Kristo ńa Nasaret, lo bome̱le̱no̱ o [ebongo,NW] ńena Loba a pumbwe̱le̱no̱ o kwedi.” Na Petro a kwala ná: “Mo̱ nde e dale lena di bangabe̱ na bińo̱ balongedi, lena di timbi dale la tóngo.”​—Bebolo 5:31; 4:5-11, 1 Pet. 2:5-7.

9. Njika lambo Myenge 118:22 mi bīse̱no̱ e?

9 E, bebwea ba mimbu oboso ba ponda, byala b’edinge̱ be tilabe̱ o Myenge 118:22 be bīse̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱. Ná Mesia a me̱nde̱ to̱bo̱be̱, a bwabe̱, nde a pumbwabe̱le̱ ná a be̱ dale la tóngo. Nun Muna nu pumbwabe̱ nde a timbi mpo̱m mō̱ mwena dina lao “di bolabe̱ bato, lena ońol’ao nde di mongisabe̱no̱.”​—Bebolo 4:12; Efe. 1:20.

10. (a) Nje Myenge 16:10 mi bīse̱no̱ e? (b) Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Myenge 16:10 mi si londedi David e?

10 Jombweye epas’a Bibe̱l epe̱pe̱ yena e bīse̱ bepumbwedi oboso ba ponda. E tilabe̱ buka lokoli la mimbu oboso ba ponda, yangame̱n pe̱ o jouse̱ mbaki di be̱nno̱ ná bepumbwedi be ná be be̱ etum a mimbu ombusa bīsabe̱ la dikaki lao. O Myenge 16 mi tilabe̱ na David, di malanga ná: “O si me̱nde̱ bangisane̱ mba o so̱ngo̱. To̱ jese̱le̱ ná nu ńe wa jemea e̱ne̱ ebo̱du.” (Mye. 16:10, NW) David a si ta a pula kwala ná a si me̱nde̱ wo̱ to̱ buńa, to̱ nanga o so̱ngo̱ ka bato be̱se̱. Eyal’a Loba e malangwa ná bwē ná David a no̱ngi mimbu. Ombusa kwed’ao, na mo̱ “a nanga na batete̱, a pulame̱ o mundi ma David.” (1 Ki. 2:1, 10) Myenge 16:10 me so̱ nde o kwala ná nje e?

11. Njika ponda Petro a to̱pedino̱ ońola Myenge 16:10 e?

11 Bibe̱l e mabola biso̱ mwe̱ne̱n. Buka na ikol’a mbu ombusa tilabe̱ la mu mwenge, na woki jita ombusa kwedi na bepumbwedi ba Yesu, Petro a to̱pedi ońola Bonayuda na be̱se̱ bena ba kasi ebas’abu jombwea Myenge 16:10. (Langa Bebolo 2:29-32.) O̱nge̱le̱ babo̱ ná David a wedi, a pulame̱ pe̱. Basengane̱ Petro ba ta ba bia nika. Myango pe̱ mi si malangwa ná mō̱ ńabu a bangi nje Petro a kwalino̱ jombwea David ná “a se̱le̱ nde je̱ne̱ bepumbwedi” ba Mesia, “a to̱po̱ pe̱ ońol’ao.”

12. Ne̱ni Myenge 16:10 mi londino̱ e, nje pe̱ mi mabamse̱no̱ jombwea dikaki la bepumbwedi e?

12 Ná a bamse̱ beto̱pedi bao, Petro a timbise̱le̱ byala ba David be o Myenge 110:1. (Langa Bebolo 2:33-36.) Ekwal’a Petro yena e ta e se̱me̱ye̱ o Betiledi yongwane̱ o bola dimuti mbaki ná Yesu nde e “Sango na Kristo.” O mbat’a nika, dimuti lembi ná byala ba Myenge 16:10 be londi ponda Yesu a pumbwabe̱le̱no̱ o kwedi. Ombusa ponda, ńamuloloma Paulo a se̱medi nde o mulemlem ma byala ke̱ e o kwalisane̱ Bonayuda o mundi ma Antiokia ńa Pisidia. Belangwedi bao be ta bubise̱ babo̱, na babo̱ ba pula bata sengane̱ mo̱. (Langa Bebolo 13:32-37, 42.) Bangame̱n pe̱ jubise̱ biso̱ ná be bedinge̱ ba Bibe̱l bena be bīse̱ bepumbwedi be ta bangame̱n po̱ be ta mbaki, to̱ná be betańsedi be bolane̱no̱ bebwea ba mimbu ombusa bīsabe̱ lao.

NJIKA PONDA BEPUMBWEDI BE ME̱NDE̱NO̱ BE̱ E?

13. Njika myuedi me ná mi baisabe̱ jombwea bepumbwedi e?

13 Nika ńangame̱n o jembe̱ biso̱ o bia ná bepumbwedi bena be bolabe̱ dikaki be ná be londa to̱ ombusa bebwea ba mimbu. Nde moto e ná a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nika e mapula nde o kwala ná nangame̱n o jenge̱le̱ ponda bwaba denge̱ na me̱ne̱ bandolo bam e? Njika ponda bepumbwedi na pite̱no̱ be me̱nde̱no̱ po̱ e?’ Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná mambo me mena ba si bino̱, ba titino̱ pe̱ to̱ ná ba bia. Nika ńe nde mambo jombwea “ponda to̱ ebe Tete̱ a te̱se̱no̱ o doi lao mo̱me̱ne̱.” (Bebolo 1:6, 7; Yohane 16:12) Nde, nika e si mapula kwala ná di si be̱n so̱ṅtane̱ to̱ diwo̱ jombwea ponda bepumbwedi.

14. Ne̱ni bepumbwedi ba Yesu beno̱ diwengisan na be bena be se̱le̱ na mo̱ e?

14 Ná di so̱ṅtane̱ nika, jo̱nge̱le̱ bepumbwedi bō̱ Bibe̱l e se̱le̱no̱ o bīse̱. Bena be mweńa buka be̱se̱, bepumbwedi ba Yesu. A si pumbwabe̱le̱ te̱, ke̱ to̱ mō̱ ńasu a si be̱n dipita la je̱ne̱ pe̱te̱ bandolo bao ba wedi. Ba bena ba se̱le̱ pumbwabe̱le̱ oboso ná Yesu a mapo̱, k’eyembilan ba ba pumbwabe̱le̱ na Elia na Elisa, ba si tiki be̱ longe̱ o bwindea. Ba wedi pe̱te̱, be̱ne̱ ebo̱du o so̱ngo̱. O diwengisan, Yesu “nu pumbwabe̱le̱ o kwedi a si mawo̱ pe̱; kwedi e si be̱n pe̱ janea omo̱ń ao.” O mo̱ń, a me̱nde̱ be̱ longe̱ “o bwindea na bwindea,” esibe̱ mo̱ je̱ne̱ ebo̱du.​—Rom. 6:9; Bbī. 1:5, 18; Kol. 1:18; 1 Pet. 3:18.

15. Ońola nje Yesu a mabelabe̱no̱ ná “epum’a boso” e?

15 Bepumbwedi ba Yesu nde be ta baboso ba ni ńai, penda to̱ po̱ pe̱ e titi ná mo̱ nde be mweńa buka be̱se̱. (Bebolo 26:23) Nde seto̱ pe̱ to̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a kusi kakane̱ la bepumbwedi omo̱ń k’eweked’a mudī. Yesu a boli bamuloloma bao ba jemea mbaki ná ba me̱nde̱ janea o mo̱ń mwemba na mo̱. (Lukas 22:28-30) Nde ná ba kuse bowe̱n babu, ba ta bangame̱n se̱le̱ wo̱. Ombusa nika nde ba wusano̱ pumbwabe̱le̱ na ńol’a mudī ka Kristo. Paulo a tili ná “Kristo a pumbwabe̱le̱ so̱ o kwedi k’epum’a boso ya ba ba kwedi iyo̱ [o kwedi].” Paulo a kwali ná bato bape̱pe̱ be bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń, a bata ná: “Moto te̱ o mao mudiyo: Ńaboso Kristo, ombusa nika ba bena be ba Kristo o [byukedi, NW] bao.”​—1 Kor. 15:20, 23.

16. Njika beteledi di be̱nno̱ jombwea pond’a bepumbwedi ba mo̱ń e?

16 Nika e mabola biso̱ beteledi jombwea ponda bepumbwedi ba mo̱ń be me̱nde̱no̱ tomba. Be me̱nde̱ nde tomba o “pond’a byukedi bao.” Mboṅ a Yehova i lee̱le̱ tongwea na Betiledi ná “byukedi” ba Yesu be botedi o mbu má 1914 be dia pe̱ be mala oboso, na ná su la yen ebe̱yed’a mambo ya bobe pe̱ lā be̱be̱.

17, 18. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bo̱kisabe̱ bō̱ o pond’a byukedi ba Kristo e?

17 Bibe̱l e mabola beteledi bepe̱pe̱ jombwea bepumbwedi ba mo̱ń: “Di si mapula ná lo be̱ idimbe̱ ońola ba ba kwedi iyo̱ [o kwedi], . . . Ebanja yete̱na di dube̱ ná Yesu a wedi, nde a pumbo pe̱, ke̱ jangame̱n pe̱ dube̱ ná tongwea na Yesu Loba a me̱nde̱ timbane̱ ba ba kwedi iyo̱ [o kwedi] . . . Biso̱ bena je longe̱, di madie̱ pe̱ nate̱na o [byukedi, NW] ba Sango, di si me̱nde̱ se̱le̱ be̱ ba ba kwedi iyo̱ [o kwedi] oboso. Ebanja Sango mo̱me̱ne̱ a me̱nde̱ wa o mo̱ń o bema la musea, . . . nde bawedi o Kristo ba me̱nde̱ se̱le̱ pumbwa, to̱ denge̱ biso̱ bena je longe̱, di dia pe̱, di me̱nde̱ no̱ngo̱be̱ mwemba na babo̱ o mawindi o wala dongame̱ne̱ Sango o ngo̱; nika so̱ nde di me̱nde̱no̱ be̱ na Sango bebe be̱se̱.”​—1 Tes. 4:13-17.

18 Bepumbwedi baboso be botedi nde ponda to̱ ininga ombusa bebotedi ba “byukedi” ba Kristo. Bo̱kisabe̱ bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ ba me̱nde̱ ‘no̱ngo̱be̱ o mawindi.’ (Mat. 24:31) Ba ba ‘mano̱ngo̱be̱’ ba si me̱nde̱ “ko̱ iyo̱,” nika ná ko̱ iyo̱ pond’a bwaba o kwedi. Babo̱ “be̱se̱ ba me̱nde̱ tukwabe̱ na pe̱m, o bepo̱limedi ba miso̱, o museba musukan.”​—1 Kor. 15:51, 52.

19. Njika “bepumbwedi ba kwedi be peti bwam” be me̱nde̱ pō̱ e?

19 Jita la Kriste̱n ya jemea nin we̱nge̱ i titi bo̱kisabe̱, i si kusi pe̱ to̱ bebeledi o bolea o mo̱ń na Kristo. O diwengisan, ba menge̱le̱ bepo̱yedi ba “buńa ba Sango [Yehova],” bwena bo me̱nde̱ wane̱ su la yen ebe̱yed’a mambo ya bobe. To̱ moto a si bi na te̱ite̱i buńa di su di mapo̱no̱, nde mambo di me̱ne̱no̱ ma malee̱ ná lā be̱be̱. (1 Tes. 5:1-3) Ombusa nika, bepumbwedi bepe̱pe̱ be me̱nde̱ be̱, bepumbwedi o be̱ longe̱ o paradisi o wase. Bapumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o po̱ o ke̱nge̱nge̱, na dipita la be̱ longe̱ esibe̱ pe̱ wo̱. Be bepumbwedi nde be me̱nde̱ be̱ “bepumbwedi ba kwedi be peti bwam” buka na be be tombi niponda ‘bito ba kusino̱ pe̱te̱ bawedi babu bena ba pumbo’ nde ba timba pe̱te̱ wo̱ ombusa ponda.​—Bon. 11:35.

20. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ tomba na o̱da e?

20 Jombwea bepumbwedi ba mo̱ń, Bibe̱l e makwala ná ba bena ba me̱nde̱ kuse̱ be bepumbwedi ba me̱nde̱ pumbwa “moto te̱ o mao mudiyo.” (1Kor. 15:23) Je ná di be̱ mbaki ná bepumbwedi ba wase pe̱ be me̱nde̱ tomba na o̱da. A se̱ ponda bwam nik’e me̱nde̱no̱ be̱! Je so̱ ná di baise̱ ná: “Ba ba s’indi wo̱ nde ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o bebotedi ba Janea la Ikol’a Mbu la Kristo, nde ba kasabe̱ na bandolo babu ba bi babo̱ e? Mo̱ bato ba jemea ba pond’a kwaṅ bena ba ta badiedi ba bwam nde ba me̱nde̱ se̱le̱ pumbwabe̱le̱ o bwam ba jongwane̱ die̱le̱ tumba la Loba o was’a peńa e? Nje pe̱ e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena ba si boledi Yehova to̱ buńa e? Njika ponda na owe̱ni ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ e? Jita la myuedi me ná mi baisabe̱. Nde o mbale̱ ńe̱se̱, di be̱n ńo̱ngi o bwa mulopo o min myuedi tatan e? E titi bwam ná jenge̱le̱, nde je̱ne̱ na miso̱ e? Je ná di be̱ mbaki ná di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ na biso̱me̱ne̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ die̱le̱ mambo.

21. Njika dipita o be̱nno̱ jombwea bepumbwedi e?

21 Nde oboso ná nika e mapo̱, jangame̱n o bata jouse̱ dube̱ lasu na Yehova, ńena nu boli biso̱ mbaki tongwea na Yesu ná bawedi bena be o mo̱nge̱le̱ ma Loba ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (Yohane 5:28, 29; 11:23) O lee̱le̱ ná Yehova a dongame̱n o pumbwe̱le̱ bawedi, Yesu a kwali ná Abraham, Isak, na Yakob “ba malangabe̱ nde na mo̱ ka be longe̱.” (Lukas 20:37, 38) Niponda jeno̱ o jenge̱le̱, di so̱ be̱n njo̱m a bwam o kwala ka Paulo ná: “Na be̱n pe̱ din dipita na Loba . . . ná bepumbwedi . . . be me̱nde̱ be̱.”​—Bebolo 24:15.