Jombwea din to̱ti, ye nde m’bē̱ ma Kriste̱n ibane̱ ye o diba ná yombweye yen eboledi o matongo mao me̱se̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Denge̱ ba mano̱ngo̱ bedomsedi bena be mabole̱ babo̱ doi la mulema la bwam oboso ba Loba.

Niponda wase e tano̱ nde e jabe̱ na bato baba buka te̱ (bato lo̱mbi, ombusa mpupe), Yehova a ta anea ná: “Bińo̱ be̱ yadi lo to̱nde.” (Bbot. 1:28; 9:1) Bibe̱l e si makwala ná be byanedi be mombwea Kriste̱n te̱. Mome na munj’ao so̱ nde bangame̱n o no̱nge̱ bedomsedi ba njika mbad’a jeka la yadi beno̱ ná ba bolane̱ o wutise̱ muso̱ngi ma bana, to̱so̱ njika ponda botea yadi. Njika mambo so̱ bangame̱nno̱ o jombwea e?

Kriste̱n yangame̱n o jombwea mbad’a jeka la yadi te̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Nde Kriste̱n i mabanga kwese̱ la meme̱ ka mbadi po̱ ńa jeka yadi. Kwese̱ la deme̱ na m’boṅsan di titi mulatako na nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea bola la longe̱ edube. Kriste̱n i si mapo̱so̱ o jembe̱ longe̱ lena langame̱n o ńake̱ nate̱na o yabe̱ la mot’a benama. (Bbu. 20:13; 21:22, 23; Mye. 139:16; Yer. 1:5) Nje jeno̱ ná di kwala jombwea bolane̱ la “stérilet” e?

Di to̱ti di ta di kwalabe̱ o La Tour de Garde ńa 1 Ńe̱te̱ki 1979 Mapapa 30-31. Dongo dinde̱ne̱ la “stérilet” i ta nde i po̱ngo̱be̱ na nilo̱ṅ ba masonge̱no̱ o esal’a muto o jeka meme̱. Di jokwa di ta di tele̱ye̱ ná mbadi ni “stérilet” e mekano̱ yadi e si biane̱ na te̱ite̱i. Bamabie̱ jita ba ta ba kwala ná “stérilet” e meka ná no̱k’a yadi ya mome ye o nje̱me̱, i  late na nge̱nge̱ń nika ńe nde mwe̱ń ma yadi ma muto ná deme̱ di no̱ngo̱be̱. No̱k’a yadi ńa mome e si lati te̱ na nge̱nge̱ń, longe̱ la peńa di titi ná di botea.

Nde e so̱be̱ ná ponda iwo̱ no̱k’a yadi ńa mome e malata na nge̱nge̱ń, na longe̱ la peńa di botea ńaka o yo̱du a yadi (nika ńe nde deme̱ la mbasan) to̱so̱ siba o ja o esale. O esale, “stérilet” ńe ná ńeka ná di deme̱ lena di no̱ngo̱be̱ di si ja o esale ná di ńake kana e matombano̱ ponda ye̱se̱. Jeka la deme̱ ná jale oboso le nde kwese̱ la mo̱. Na mu mulopo m’ekwali mu domse̱ ná: “Kriste̱n a mbale̱ ńena ni mapule̱ bolane̱ “stérilet” ńangame̱n o jombwea be beteledi na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ bupisane̱ belēdi ba Bibe̱l be mokwe̱le̱ ná longe̱ le bosangi.”​—Mye. 36:10.

Mo̱ eboled’a mado̱kita e ńaki botea ni ponda di to̱ti di tilabe̱no̱ o mbu 1979 e?

Pat’a “stérilet” iba i busi. O mbu má 1988, po̱ ni po̱ngo̱be̱ na musomba e timbi be̱ ńena ni mabolane̱ jita o Bekombo be Lati ba Amerika. O mbat’a nika, nipe̱pe̱ ni mabusise̱ “o̱rmo̱n” e botedi o jandisabe̱ o mbu má 2001. Ne̱ni yi mbadi ibane̱ i mekano̱ yadi e?

Musòmba: Ka nje te̱ di kwalino̱, “stérilet” e mabola ná e be̱ no̱k’a yadi ńa mome ndutu o kata esale, wala dongame̱ne̱ nge̱nge̱ń. O mbat’a nika, Musòmba mu po̱ngo̱ne̱ ni “stérilet” mu be̱n eke̱mbi e mabwe̱ no̱k’a yadi ńa mome. * Lambo dipe̱pe̱ le nde ná mu Musòmba mu matukwa ebe̱yed’esale.

“O̱rmo̱n”: Ńai na ńai a “stérilet” ye yena i be̱n “o̱rmo̱n” ye mulemlem ka yi i maso̱be̱ o mbum’a kini i meke̱ yadi. Yi “stérilet” i mabusise̱ “o̱rmo̱n” oteten esale. E me̱ne̱ne̱ ná yi ńai a “stérilet” i mabo̱le̱ bito bō̱ nge̱nge̱ń. Nde nge̱nge̱ń to̱ po̱ e si busi te̱, deme̱ di titi ná di no̱ngo̱be̱. O sumo te̱ nika, e makwalabe̱ ná “o̱rmo̱n” ńa yi “stérilet” e masalise̱ elalan esale. * E madilise̱ pe̱ dibo̱mbo̱ lena jingea l’esale di mabusise̱no̱ o jeka ná no̱k’a yadi ńa mome e si wa o ebombo so̱lo̱ o esale. Nika pe̱ e meka yadi mwemba na nje “stérilet” mo̱me̱ne̱ pe̱ e mabolano̱.

Ka nje te̱ je̱nno̱, yi “stérilet” ibane̱ i matukwa elalan esale. Nde, nje e me̱nde̱ bolane̱ yete̱na nge̱nge̱ń e busi, e lata na no̱k’a yadi ńa mome e? Di deme̱ di no̱ngo̱be̱ le ná di siba o esale, nde di si me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ ja oten ońola walame̱ne̱ l’elalan esale. Na deme̱ di ko̱ o mano̱ngo̱ mao. Nde ye pasa o je̱ne̱ meme̱ ma mako̱ ninka, kana e yo̱kino̱ pe̱ be̱ na mbum’a kini i meke̱ yadi.

Nde, to̱ moto a titi ná a bamse̱ ná “stérilet” ni be̱n Musòmba to̱ “o̱rmo̱n” e meka deme̱ ponda ye̱se̱. Nde bamabie̱ ba makwala ná ye pasa ná yi “stérilet” di kwaledino̱ omo̱ń e bole muto epolo o no̱ngo̱ deme̱.

Kriste̱n ye o diba yena i mapule̱ bolane̱ “stérilet” yangame̱n o kwala na do̱kita la bwam lena di bi “stérilet” yena ba mabolane̱no̱ owe̱ni ba majano̱, name̱ne̱ pe̱ na muse̱ṅ ma bolane̱ mo̱, na mitakisan muto eno̱ ná a be̱ne̱. Kriste̱n ye o diba i s’angame̱n o jese̱le̱ ná moto nupe̱pe̱, to̱ mo̱me̱ne̱ do̱kita, a langweye babo̱ nje bola. (Rom. 14:12; Gal. 6:4, 5) Be bedomsedi be nde babu. Ba no̱nge bedomsedi ka mome na muto ba be̱n ńo̱ngi o do̱lisane̱ Loba, na be̱ne̱ pe̱ doi la mulema di sangi oboso bao.​—Kobisane̱ 1 Timoteo 1:18, 19; 2 Timoteo 1:3.