Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ e?

Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ e?

Mo̱ o no̱ngi ponda o langa Njongo a Betatedi i tombi e? Ombwa te̱ nga we ná walabe̱ myuedi mi bupe̱:

Ońola nje bayedi bena ba jai o mwe̱n ekombo bangame̱nno̱ jombwea to̱ti l’eyem’a bwambo niponda beno̱ o jongwane̱ bana babu o mbad’a mudī e?

Ye̱ke̱i te̱ bana ba me̱nde̱ jokwa eyem’a wuma ba majano̱ o esukulu na o kwata. Bia la buka eyem’a bwambo ewo̱ le ná longwane̱ muna. Bayedi bangame̱n jombwea njik’eyeme̱ e me̱nde̱ jongwane̱ bana o pomane̱ damea mbale̱ na ńaka pe̱ o mudī, e be̱ o mwemba m’eyem’a wuma ba majano̱ to̱ o mwemba m’eyem’abu ya yabane̱. Bayedi be Kriste̱n ba mawe̱le̱ ja la bwam la mudī la bana babu oboso ba nje babo̱me̱ne̱ ba to̱ndino̱.​—w17.05, map. 9-11.

Ponda Yesu a baise̱no̱ Petro ná: “O to̱ndi mba buka ban e?” Ba nja be “ban” e? (Yohane 21:15)

E me̱ne̱ne̱ biana Yesu a ta nde a kwala sue i ta o mbasan to̱so̱ ebol’a musombo. Ombusa kwed’a Yesu, Petro a timbi o ebol’ao ya boso​—musombo. Kriste̱n yangame̱n me̱ne̱ epolo ebol’a muwaso ma tambu la buńa e be̱nno̱ o mulema mabu.​—w17.05, map. 22-23.

Ońola nje Abraham a baise̱no̱ munj’ao ná a kwale ná e nde ar’ao e? (Bbot. 12:10-13)

O mbale̱, Sara a ta nde ar’a Abraham ńa sango po̱, moto te̱ ńao ńango. Sara a kwala te̱ ná e nde munj’ao, Abraham a wusa nde bwabe̱, a si wusa so̱ ya mbota ńena Loba a kakane̱no̱ mo̱.​—wp17.3, map. 14-15.

Njik’eboledi Elias Hutter a wanno̱ o jongwane̱ ba ba ta ba pula jokwa eyem’a Bonahebe̱r e?

A ta nde a pula jongwane̱ bautu o we̱le̱ diwengisan oteten a mwanga mw’eyal’a Bonahebe̱r o Bibe̱l na byala be bati oboso to̱so̱ o mbusa mwanga mw’eyal’a Bonahebe̱r. Ná a tongwe̱le̱, a busise̱ o mapapa mi myanga ma byala me̱se̱, byala be batabe̱ oboso to̱so̱ o mbusa pe̱ o mapapa mape̱pe̱. Ni ńai eboledi pe̱ nde e maso̱be̱ o maki me owas’a dipapa o New World Translation of the Holy Scriptures​—With References.​—wp17.4, map. 11-12.

Njika mambo Kriste̱n ńangame̱nno̱ jombwea oboso ná e mano̱ngo̱ bedomsedi ba be̱ne̱ ngadi o tata mo̱me̱ne̱ e?

Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná: Longe̱ le bosangi o miso̱ ma Loba. Yesu a s’anedi bokwedi bao ná baleye njombe o tata babo̱me̱ne̱. (Lukas 22:36, 38) Di lule̱ njomb’asu mabao. Longe̱ le mweńa buka sango. Di mabola doi la mulema la bane̱ edube, di mapula pe̱ be̱ byembilan ba bwam. (2 Kor. 4:2)​—w17.07, map. 31-32.

Ońola nje myango ma Mateo na Lukas jombwea longe̱ la Yesu meno̱ diwengisan e?

Mateo a kwaledi tobotobo ońola Yose̱f, k’eyembilan ne̱ni a kasino̱ deme̱ la Maria na mwe̱ndi Loba a lomedino̱ mo̱ ná a ńe mīla o Egipto, nde a tate timba ombusa ponda. Lukas mo̱ a kwaledi nde tobotobo ońola Maria, k’eyembilan, pe̱pe̱le̱ lao ombo’a Elisabet na nje a bolino̱ ponda Yesu nu ta nde muna nusadi niponda a dīno̱ o tempe̱l.​—w17.08, dip. 32.

Njika mitakisan mō̱ Bibe̱l e kusino̱ e?

Beteledi ba byala na mbad’eto̱pedi iwo̱ i bolane̱ o Bibe̱l i tuko na ponda. Ngiń’a manea ma politik e wan diwengisan o bwambo bo ta bo to̱po̱be̱ na bato jita. Betukwedi ba Bibe̱l o leme̱ lo mato̱po̱be̱ na jita la bato be kusi mwekan.​—w17.09, map.19-21.

Mo̱ di be̱n ange̱l ni matate̱ biso̱ e?

Ke̱m. Yesu a kwaledi ońola ange̱l a bokwedi bao ná i me̱ne̱ boso ba Tete̱. (Mat. 18:10) A ta nde a pula kwala ná ange̱l i mombwea bokwedi bao, seto̱ ná ange̱l i matata mō̱ ńabu te̱ o mbad’a betańsedi.​—wp17.5, dip. 5.

Njik’a ńai a ndolo ni buki ye̱se̱ e?

Ńe nde ni ni se̱medi o bete̱sedi be te̱m na sim, a·gaʹpe nde ńe ńai a ndolo ni buki ye̱se̱. E bambe̱ eto̱nde̱ na mbidimbidi ma wea. E malee̱le̱ bete̱sedi basam, k’eyembilan bolea la bane̱ bwam esibe̱ jenge̱le̱ muse̱ṅ to̱ mō̱.​—w17.10, dip. 7.