Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Na bi ná a me̱nde̱ pumbwa”

“Na bi ná a me̱nde̱ pumbwa”

“Diko̱m lasu.  . . a kwedi iyo̱, nde na mala o jumwe̱le̱ mo̱.”​—YOHANE 11:11.

MYENGE: 142, 129

1. Njika mbaki Marta a tano̱ a be̱ne̱ jombwea munańango e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

MARTA, diko̱m la batabata na mokwed’a Yesu a ta oteten a ndutu. Munańango Lasaro, a wedi. Mo̱ lambo le di wusa lo̱ke̱ mo̱ e? E. Yesu a boli mo̱ mbaki ná: “Munańo̱ngo̱ a me̱nde̱ pumbwa.” Pondapo̱ nika e si bo̱le̱ ndut’ao ná bambam, nde Marta emedi mbaki Yesu a bolino̱ mo̱. A kwala ná: “Na bi ná a me̱nde̱ pumbwa o bepumbwedi o buńa bosukan.” (Yohane 11:20-24) A ta mbaki ná nika e me̱nde̱ bolane̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Na Yesu a po̱ngo̱ betańsedi. A pumbwe̱le̱ Lasaro, bo buńa me̱ne̱ a po̱ino̱.

2. Ońola nje wangame̱nno̱ be̱ne̱ mulemlem ma lakisane̱ kana Marta e?

2 Di si be̱n njo̱m to̱ po̱ o jo̱nge̱le̱ ná Yesu to̱ Sango ao ba me̱nde̱ po̱ngo̱ mulemlem ma betańsedi ońol’asu nin we̱nge̱. Nde kana Marta, we mbaki ná bandolo bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ pumbwa o kie̱le̱ ni maye̱ e? Yen ebe ye nde mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ nu wedi, ńo̱ngo̱, so̱ngo̱, to̱so̱ mbamb’ango̱ mō̱ o tano̱ o to̱ndo̱. To̱so̱ ná we o bwa ndutu ońola muna o bo̱lo̱ne̱no̱. We o jenge̱le̱ buńa bwena o me̱nde̱no̱ sokane̱ nu ńandolo o bo̱lo̱ne̱no̱, o kwala na yo̱ pe̱te̱ lo̱ na mo̱. O be̱n njo̱m a bwam o kwala kana Marta ná: ‘Na bi ná ńandolo ńam a me̱nde̱ pumbwa o bepumbwedi.’ Ye Kriste̱n te̱ muse̱ṅ o dutea o njo̱m i mabole̱ biso̱ nin mbaki.

3, 4. Ne̱ni betańsedi Yesu a se̱le̱no̱ po̱ngo̱ bouse̱no̱ dube̱ la Marta e?

3 Kana Marta a tano̱ a ja be̱be̱ na Yerusalem, pondapo̱ e̱n ne̱ni Yesu a pumbwe̱le̱no̱ mun’a mome ńa mukusa ma muto mu ta mu ja be̱be̱ na Nain o Galilea. Pondapo̱ a sengi ońola nika. Yesu a pumbwe̱le̱ pe̱ mun’a muto ńa Yairo. Ba bena ba ta ombo’a Yairo “ba ta ba bia ná a wedi.” Na Yesu alea mo̱ dia, a kwala ná: “A muna, umwe̱!” na mo̱ a te̱me̱ dibokime̱ne̱. (Lukas 7:11-17; 8:41, 42, 49-55) Marta na munańango Maria ba ta ba bia ná Yesu e ná a bo̱lise̱ maboa. Ońola nika nde ba tano̱ ba dube̱ ná Yesu a be̱ te̱, ke̱ Lasaro a si wedi. Tatan so̱ diko̱m la ndolo la Yesu di máwo̱no̱, ne̱ni e malano̱ be̱ e? Maka ná Marta a kwalisane̱ nde Yesu ońola bepumbwedi ba Lasaro be me̱nde̱ po̱, “o buńa bosukan.” Ońola nje a tano̱ mbaki na nika e? Ońola nje weno̱ ná o be̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ o kie̱le̱ ni maye̱ e; ná bandolo bo̱ngo̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ o mu muso̱ngi e?

4 O be̱n njo̱m a bwam o be̱ mbaki na nika. Ni ponda jeno̱ o jombwea njo̱m iwo̱, o me̱nde̱ so̱ mambo o Eyal’a Loba mena me mulatako na dipita lo̱ngo̱ la je̱ne̱ pe̱te̱ bandolo bo̱ngo̱, nde mena o sombwedino̱ o di tongo.

MYANGO MA BEPUMBWEDI MI MABOLE̱ DIPITA!

5. Nje e boli Marta mbaki ná Lasaro a me̱nde̱ pumbwa e?

5 Maka ná Marta a si kwali ná: ‘Na be̱n dipita ná munańango am a me̱nde̱ pumbwa.’ A kwali nde ná: “Na bi ná a me̱nde̱ pumbwa.” Marta a ta mbaki ońolana a sengi myango ma betańsedi be po̱ngo̱be̱ ke̱ Yesu a si botedi to̱ ebol’ao ya dikalo. Oko nika ke̱ a dia eso̱mbe̱ o mboa na o ndabo a ndongame̱n. Jombweye myango ma bepumbwedi milalo mi tilabe̱ o Bibe̱l.

6. Njika betańsedi Elia a po̱ngino̱ e, ne̱ni pe̱ Marta a sengino̱ myango mao e?

6 Bepumbwedi baboso be bolane̱ nde o ponda ńena Loba a tano̱ a bola muto̱ped’ao ńa mudī Elia ngińa o po̱ngo̱ betańsedi. Mutued’a mukusa ma muto mō̱ o Sarepta, mundi mu ta be̱be̱ na Kanaan, a ta a kasa muto̱ped’a mudī ombo’ao. Loba a ta a kombe̱ mbudu mao ma mbasi na mula mao o mbad’a betańsedi, ná bā na mun’ao ńa mome ba si wo̱ njai. (1 Ki. 17:8-16) Ombusa ponda na mun’ao a ko̱ diboa, a wo̱. Na Elia ongwane̱ mo̱; a no̱ngo̱ne̱ mo̱ mbimba ma muna, a kane̱ ná: “Loba lam, son, bola mudī [to̱so̱ longe̱, NW] la nun muna di timbe na mo̱.” Na Loba a sengane̱ doi la Elia, nu muna a wema. Be bepumbwedi nde be baboso be kwalabe̱ o Bibe̱l. (Langa 1 Kiṅe̱ 17:17-24.) Ye̱ke̱i te̱, Marta a sengi myango ma be bepumbwedi.

7, 8. (a) Langwa nje Elisa a bolino̱ o lo̱ko̱ muto mō̱ nu bo̱lo̱ne̱ mun’ao. (b) Nje betańsedi Elisa a po̱ngino̱ be malee̱le̱no̱ jombwea Yehova e?

7 Bepumbwedi be londe̱ beba be kwalabe̱ o Bibe̱l be nde ba musangwed’a Elia, muto̱ped’a mudī Elisa. Mut’a Israel mō̱ o Sunem nu ta nu biane̱ jita a ta a kasa Elisa bwam o mbo’ao. Loba a ta a namse̱ y’ewomb’a muto na mudun ao ńa mome tongwea na muto̱ped’a mudī, a bola babo̱ muna mome. Ombusa mimbu to̱ mininga, na nu muna a wo̱. Dutea te̱ sese ńango a sengino̱. Na mo̱ a baise̱ mom’ao wonja o wala dongame̱ne̱ Elisa o mudongo ma Karmel, etum a lo̱ndo̱ ya 30 ma km. Na muto̱ped’a mudī a loma Gehasi o Sunem, ná ale babo̱ oboso. Nde Gehasi a si we̱li pumbwe̱le̱ nu muna. Na ńango a muna na Elisa ba po̱ ombusa ponda.​—2 Ki. 4:8-31.

8 Elisa ingedino̱ o ndabo we̱ni mbimba ma muna mu tano̱, na mo̱ a kane̱. Na muna a wema o mbad’a betańsedi, a ja pe̱te̱ na ńango nu ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná mun’ao a pumbo! (Langa 2 Kiṅe̱ 4:32-37.) Pondapo̱ o̱nge̱le̱ byala bena Hana nu se̱le̱ be̱ ewombe̱ a kwalino̱ ponda a wanno̱ Samuel o bolea o muno̱ko̱ ná: “Yehova . . . a masibise̱ o so̱ngo̱, nde a to̱to̱ pe̱.” (1 Sam. 2:6) Na mbale̱, Loba nde a pumbwe̱le̱ nu muna o Sunem; a lee̱le̱ ná a be̱n ngińa o pumbwe̱le̱.

9. Teleye̱ ne̱ni bepumbwedi be londe̱ belalo Bibe̱l e makwaleano̱ be tombino̱.

9 Nde seto̱ wa nde myango ma Elisa jombwea bepumbwedi mi masueano̱. A boledi ka muto̱ped’a mudī buka 50 ma mbu, na mo̱ “a boa diboa lena jalan mo̱ o kwedi.” Ombusa ponda ke̱ mbimba ma Elisa mu máso̱sea, bewese nde be mádie̱, basingedi bō̱ ba ta bingea o mundi. Bonaisrael bō̱ pe̱ ba ta bala pule̱ moto mō̱, be̱nno̱ basingedi, na babo̱ ba pimba mu mbimba o so̱ngo̱ we̱ni bewese ba Elisa be tano̱. Bibe̱l e makwala ná: “[Nu moto] a tapino̱ bewese ba Elisa, na mo̱ a pumbwa, a te̱me̱ne̱ pe̱te̱ myende mao.” (2 Ki. 13:14, 20, 21) Dutea te̱ ne̱ni mi myango ma bepumbwedi mi tapino̱ Marta! Na mbale̱ Loba a be̱n ngińa omo̱ń a kwedi. Owa pe̱ so̱ e? Mi myango mangame̱n pe̱ o bola wa mbaki ná Loba a be̱n ngińa ni pakapakane̱.

MYANGO MI TOMBI O ŃO̱ṄO̱N A BOSO

10. Nje Petro a boledino̱ munańango mō̱ nu wedi e?

10 Di malanga pe̱ o Betiledi ba Grikia ná baboledi ba jemea ba Loba ba pumbwe̱le̱ bawedi. Nika e me̱ne̱ne̱ o bepumbwedi bena Yesu a po̱ngino̱ be̱be̱ na mundi ma Nain, na ke̱ e o ndabo a Yairo. Ńamuloloma Petro pe̱ a pumbwe̱le̱ Kriste̱n a muto Dorkas (Tabita). Petro a po̱i nde ke̱ ba nipula pule̱ mo̱. A sisedino̱ mbimba o mbasan, na mo̱ a kane̱, a kwala ná: “A Tabita, te̱me̱!” Na mo̱ a tele̱ miso̱ dibokime̱ne̱, nde Petro a “te̱se̱ mo̱ mweńa oboso” ba bane̱ bonasango. Nde bato ba ta buba bwambi “na jita di dube̱ Sango.” Ba ta ńai ni mabole̱ mboṅ ońola Sango, nde tobotobo ońola Yehova ná a be̱n ngińa o pumbwe̱le̱ bawedi.​—Bebolo 9:36-42.

11. Do̱kita Lukas a kwali nde ná nje e tombi na y’eso̱mba moto e, ne̱ni pe̱ nika e takise̱no̱ bane̱ e?

11 Bepumbwedi bepe̱pe̱ be bolane̱ bena be̱ne̱ne̱ na mboṅ. Buńa bō̱, Paulo a ta o ndongame̱n o tuṅ a mo̱ń o mundi ma Troa, mu biane̱ we̱nge̱ ka To̱rki ńa pongo a mbe̱nge̱. Kana Paulo a tano̱ a kwala nate̱na oteten a bulu, eso̱mb’a moto ewo̱, e belabe̱ ná Eutiko, yena e ta e sengane̱ mo̱, e ta e ja o winda. Eutiko a ta a ko̱ iyo̱, na mo̱ a ko̱ wase jasumwe̱ o nde̱ki ni londe̱ ilalo. Pondapo̱ ńamuloloma Lukas nu ta nde do̱kita nde a ta mot’a boso o po̱ jongwane̱ Eutiko; o bia ne̱ni yeno̱ na mo̱. Na mo̱ a so̱ ná y’eso̱mb’a moto e si kusi sese to̱ bo̱lo̱ne̱ dibie̱​—e ta nde e máwo̱! Na Paulo a siba, a nungame̱ omo̱ń a mbimba, a kwala ná: “Mudī mao [to̱so̱ longe̱ lao, NW] le na mo̱.” Dutea te̱ ne̱ni nika e tapino̱ be̱se̱ be̱n nje yena e bolane̱! Kana ba tano̱ ba bia ná nu muna a wedi, nde a pumbwa pe̱, ba ta ba “kusa lo̱ko̱mea jita.”​—Bebolo 20:7-12.

DIPITA DI BAM

12, 13. Bupisane̱ myango ma bepumbwedi di kwaledino̱, njika myuedi jangame̱nno̱ jombwea e?

12 Myango me̱se̱ mi langwabe̱ omo̱ń mangame̱n o bola wa lambo diwo̱ lena Marta a tano̱ a be̱ne̱. Di lambo le nde mbaki, ná Loba lasu na Mubole̱ longe̱ a be̱n ngińa o timbise̱le̱ nuwedi longe̱. Loba a po̱ngi betańsedi tongwea na baboledi bao ba jemea kana Elia, Yesu, na Petro. Nde nje so̱ jeno̱ ná di kwala ońola ba bena ba wedi o pambo a ponda nipe̱pe̱ e, ponda Loba a si tano̱ a pumbwe̱le̱ bawedi e? Bome na bito ba jemea ba ni pambo a ponda ba wusa dube̱ ná Loba a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi o kie̱le̱ ni maye̱ e? Ba wusa be̱ne̱ mbaki kana Marta nu kwali ná: “Na bi ná [munańango am] a me̱nde̱ pumbwa o bepumbwedi o buńa bosukan” e? Ońola nje a tano̱ a be̱ne̱ ni mbaki e, ońola nje wa pe̱ weno̱ ná o be̱ne̱ mo̱ e?

13 Bepasi be jita o Eyal’a Loba be malee̱ ná baboledi ba jemea ba Yehova ba ta ba bia ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Di kwaleye te̱ ońola bō̱.

14. Nje myango ma Abraham mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bepumbwedi e?

14 Dutea te̱ o nje Loba a baise̱no̱ Abraham ná a bolane̱ Isak, muna ńena enge̱le̱no̱ etum a ponda. Yehova a ta a kwalane̱ mo̱ ná: “No̱ngo̱ Isak, mpo̱m mo̱ngo̱ ma muna o to̱ndino̱, . . . o bole mo̱ . . . jabea la dise̱.” (Bbot. 22:2) Dutea te̱ ne̱ni Abraham a sengino̱ o mulema ponda a kusanno̱ Loba ben byanedi. Yehova a ta a kakane̱ ná tongwea na mbot’a Abraham nde matumba me̱se̱ ma me̱nde̱no̱ namsabe̱. (Bbot. 13:14-16; 18:18; Rom. 4:17, 18) Yehova a ta pe̱ a kwala ná tongwea na mo̱ “Isak nde mbota . . . e me̱nde̱no̱ busa.” (Bbot. 21:12) Nde ne̱ni nika e wusano̱ bolane̱ ke̱ Abraham a boli Isak jabea e? Tongwea na ngiń’a mudī-musangi, Paulo a boli beteledi ná Abraham a ta a dube̱ ná Loba a wusa timbise̱le̱ Isak o longe̱. (Langa Bonahebe̱r 11:17-19.) Bibe̱l e si makwala ná Abraham a bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná a sengane̱ te̱ Loba, ombusa háwa to̱ ininga, buńa bō̱, to̱ woki po̱, Isak a me̱nde̱ timbisabe̱ o longe̱. Abraham a si ta a bia njika ponda mun’ao a me̱nde̱no̱ pe̱te̱ timbisabe̱ o longe̱. Nde a ta a lakisane̱ ná Yehova e ná a pumbwe̱le̱ Isak.

15. Njika dipita mot’a kwaṅ ńa jemea Hiob a pase̱le̱no̱ e?

15 Hiob, mot’a kwaṅ ńa jemea pe̱ a ta a bia ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱. A ta a bia ná bwele bo ke̱be̱ te̱ bo mapumea pe̱te̱, bo ya mito̱mbo̱, bo timba ka bwele ba peńa. Nde seto̱ nika nde yeno̱ na moto. (Hiob 14:7-12; 19:25-27) Moto a wedi te̱, a titi ná a to̱to̱ mo̱me̱ne̱ o so̱ngo̱, a be̱ pe̱te̱ longe̱. (2 Sam. 12:23; Mye. 89:49) Nika e si ta e pula kwala ná Loba a si wusa pumbwe̱le̱ moto. O diwengisan, Hiob a ta a dube̱ ná Yehova a me̱nde̱ te̱se̱ye̱ mo̱ dikaki la jo̱nge̱le̱ mo̱. (Langa Hiob 14:13-15, NW.) Hiob a si ta a bia njika ponda nika e me̱nde̱no̱ bolane̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Nde a ta mbaki ná Muweked’a longe̱ e ná o̱nge̱le̱ mo̱, a pumbwe̱le̱ mo̱, na ná a me̱nde̱ pe̱ bola nika.

16. Njika mbaki ange̱l e bolino̱ muto̱ped’a mudī Daniel e?

16 Daniel a ta nde mot’a jemea nupe̱pe̱ Betiledi ba Bonahebe̱r be mato̱peano̱. A boledi Loba na jemea o pambo a pond’a bwaba, Yehova pe̱ a sue̱le̱ mo̱. Ange̱l po̱ ni ta ni lomabe̱ e ta e bele̱ mo̱ ná “moto nu to̱ndo̱be̱,” na mo̱ e kwalane̱ mo̱ ná “musango mu be̱ na wa;” “embe̱ mulema.”​—Dan. 9:22, 23; 10:11, 18, 19.

17, 18. Njika dikaki la kie̱le̱ ni maye̱ di bolabe̱ Daniel e?

17 Daniel a ta bodun ba lambo ka 100 mbu, ke̱ a nipo̱ pe̱ o su la longe̱ lao. Pondapo̱ a ta be̱ a dutea ne̱ni kie̱l’ao e me̱nde̱no̱ be̱. Mo̱ Daniel a me̱nde̱ pe̱te̱ timbisabe̱ o longe̱ e? Na mbaki ńe̱se̱! Di malanga o su la kalat’a Daniel, mbaki Loba a bolino̱ mo̱ ná: “Nde wa dangwa wala o su. O me̱nde̱ wumse̱.” (Dan. 12:13) Daniel a ta a bia ná bawedi be nde o wumse̱, ná “to̱ jo̱nge̱le̱, to̱ dutea, to̱ dibie̱, ba titi o so̱ngo̱.” Daniel a ta ā be̱be̱ na kwedi. (Mul. 9:10) Nde seto̱ nika nde e wusa be̱ su lao. A ta a be̱ne̱ dikaki la kie̱le̱ ni maye̱.

18 Yehova a bati pe̱ langwea Daniel ná: “O mate̱me̱ o kusa lo̱ngo̱ sango o mińa misukan.” Nde a si ta a bia buńa, to̱ ombusa ponda ininga nika e me̱nde̱no̱ bolane̱. Nje ye̱se̱ a tano̱ a bia e ta nde ná a wedi te̱, a me̱nde̱ wumse̱. Nde ben byala ná “o mate̱me̱ o kusa lo̱ngo̱ sango” be ta nde dikaki la mbaki la bepumbwedi be me̱nde̱ po̱​—etum a ponda ombusa kwed’a Daniel. Nika e me̱nde̱ nde be̱ “o mińa misukan.”

Kana Marta, we ná o be̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ (Ombwa mongo 19, 20)

19, 20. (a) Ne̱ni nje ye̱se̱ jokono̱ yeno̱ mulatako na jalabe̱ Marta a bolino̱ Yesu e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jokwa o jokwa di bupe̱ e?

19 Marta a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o be̱ mbaki ná munańango ńajemea, Lasaro, “a me̱nde̱ pumbwa o bepumbwedi o buńa bosukan.” Dikaki di bolabe̱ Daniel, name̱ne̱ pe̱ na jalabe̱ la mbaki Marta a bolino̱ Yesu, bangame̱n o bola biso̱ Kriste̱n mbaki nin we̱nge̱. Bepumbwedi be me̱nde̱ be̱.

20 Joko ná bepumbwedi be tombi o mińa ma Bibe̱l be mabola mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱​—bawedi ba me̱nde̱ timbisabe̱ o longe̱. Bome na bito ba kwaṅ pe̱ bena ba boledi Loba na jemea ba ta ba be̱ne̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Nde, njo̱m ńe ni mabole̱ mbaki ná dikaki la bepumbwedi di bolabe̱ etum a ponda di me̱nde̱ londa e? Yete̱na e, ke̱ di be̱n njo̱m nipe̱pe̱ o jenge̱le̱, kana Marta ponda bepumbwedi be me̱nde̱no̱ be̱. Njika ponda so̱ nika e me̱nde̱no̱ be̱ e? Di me̱nde̱ kwalea nika o jokwa di bupe̱.