NJE e wan ben bete̱medi e? Ese̱le̱ ná na tele̱ye̱ bińo̱. Na yabe̱ nde o 29 má Madibe̱dibe̱ 1929, ná kokea pe̱ o son a mundi ma Bulakan o Filipino. Longe̱ di ta di wama owo ebanja e ta nde ponda diwo̱ngi l’ekombo di tano̱ di ńanga. Na ta eso̱mbe̱ ponda bila be botedino̱. Milo̱ṅ ma bila ma Yapan mi ta mi no̱ngo̱ Filipino. Nde kana di tano̱ nde di ja o etika, di ta di panda etum na wuma bila be tano̱. Di si ta di be̱ne̱ radio, television, to̱ ńuspepa; ba ta nde ba langwea biso̱ myango ma bila.

Na ta nde muna nu londe̱ baba oteten a bana lo̱mbi, na bambambe̱ bam ba no̱ngo̱ mba ke̱ ne bodun ba mbu lo̱mbi. To̱ná di tano̱ nde o ebas’a pata, sango am ńa mbambe̱ a ta a telame̱ o kasa bebasi be̱se̱, a ko̱te̱le̱ pe̱ kalati i mato̱peye̱ ońol’ebasi yena diko̱m lao di tano̱ di bola mo̱. Ne o jo̱nge̱le̱ ná a ta a lee̱ mba kalati isadi Protection, Safety, na Uncovered na bwambo ba Tagalog, * name̱ne̱ pe̱ na Bibe̱l. Na ta na to̱ndo̱ langa Bibe̱l, tobotobo kalati ine̱i ya Myango ma bwam. Bola la nika di boli mba ná be̱ne̱ ńo̱ngi o bupe̱ eyembilan a Yesu.​—Yohane 10:27.

Milo̱ṅ ma bila ma Yapan mi busi o mundi o mbu má 1945. Ni ponda nde sango am na ńango am ba kwalane̱no̱ mba ná na timbe o mboa. Na Sango am ńa bambe̱ a ńakisane̱ mba ná nale. Na mba nala.

Son a ponda ombusa nika, o mo̱di má Elaṅe̱ 1945, Mboṅ a Yehova i wu o mundi ma Angat i po̱i o te̱ dikalo o mundi masu. Mboṅ a Yehova po̱ ni ta ni makokwe̱ mimbu e po̱i o mbo’asu, na mo̱ e tele̱ye̱ biso̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea “mińa misukan.” (2 Tim. 3:1-5) Na mo̱ e bele̱ biso̱ o jokwa la Bibe̱l o mundi mu ta biso̱ mbasan. Bayedi bam ba s’alo, nde mba nalo. Lambo ka 20 ma bato ba ta bukea, bō̱ pe̱ ba baise̱ myuedi ma Bibe̱l.

Kana na si tano̱ na so̱ṅtane̱ ná te̱ite̱i nje ye̱se̱ ba tano̱ ba kwala, na busi. Dibokime̱ne̱, na babo̱ ba botea o lo̱ngo̱ mwenge ma Janea. Mu mwenge mu tapi mba jita, na mba na timba ja. Ombusa  mwenge na muka, bato be̱se̱ ba ta ba belabe̱ o jako̱to̱ne̱ buńa ba Eti bo bupe̱ o Angat.

Jita lasu di dango lo̱ndo̱ etum a kilometa 8 o wala o ndongame̱n o bolongi ba mbia ma Krus. Na ta mańaka o je̱ne̱ ná bana basadi bena ba ta oteten a mu 50 ma bukedi, ba ta ba bola malabe̱ ma mato̱ti ma njiba ma Bibe̱l. Ombusa mba jukea o ndongame̱n jita, munasango Damian Santos, mutudu na paonia nu ta sango a mundi kwaṅ, a bele̱ mba o tombise̱ bulu ombo’ao. Di tombise̱ ponda jita bo bulu o kwala ońola Bibe̱l.

O mi mińa, jita lasu di pomane̱ o jemea jokwa belēdi baboso ba Bibe̱l. Ombusa jukea o ndongame̱n to̱ ininga, na bonasango ba baise̱ mba na bato bape̱pe̱ ná: “Lo mapula o dubisabe̱ e?” Na mba nalabe̱ ná: “E, na mapula.” Na ta na bia ná na be̱n ńo̱ngi o “bolea Sango Kristo.” (Kol. 3:24) Na biso̱ jala o mo̱pi mu ta biso̱ o mbasan, di ta biso̱ baba bena di dubisabe̱ 15 má Ngo̱nde̱ 1946.

Di ta di so̱ṅtane̱ ná ka Kriste̱n i dubisabe̱, jangame̱n o te̱ dikalo ponda ye̱se̱ o bwam ba jembilane̱ Yesu. Bola lam la nika di si bwese̱ sango am muńe̱nge̱, na mo̱ a kwala ná “O dia eso̱mbe̱ jita o te̱ dikalo. O mbat’a nika pe̱, dubisabe̱ o madiba di si matimbise̱le̱ wa mute̱ dikalo.” Na teleye̱ mo̱ ná jemea la Loba le nde ná di te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea la Loba. (Mat. 24:14) Na mba na bata ná “nangame̱n o londe̱ kakane̱ na bolino̱ Loba.” Ni ponda nde na kusane̱no̱ sango am musemako na kwaledino̱ o bebotedi. Na mbale̱, a ta a pula jeka mba ná na te̱ dikalo. Nika so̱ nde e die̱le̱ mba o jese̱le̱ ka nged’a boso mambo ombusa, o bwam ba bupe̱ mambo ma mudī.

Mbia ma Krus mu ta mu bele̱ mba o ja na babo̱ o Angat. Ba tute̱le̱ mba na ngok’abu ńa mun’a muto Nora o no̱ngo̱ obol’a paonia. Na biso̱ babane̱ di botea ebol’a paonia 1 bwa Tinini 1947. Nora a ta a bolea o mundi mupe̱pe̱, ke̱ mba pe̱ ne o benga sue̱le̱ ebol’a dikalo o Angat.

O mbu mu londe̱ milalo ma ebol’am ya paonia, munasango mō̱ Earl Stewart ńa mukanjo m’ebolo a ta a bola ekwal’a ntelele e ta e ko̱te̱le̱ buka 500 ba bato o Angat. A tombise̱ nde mo̱ na Inglisi, nde ombusa ponda na bola patape̱m ń’ekwal’ao na bwambo ba Tagalog. Na yengi nde o esukulu mbu samba buka te̱, nde balēdi basu ba ta be̱ ba to̱po̱ Inglisi ponda ye̱se̱. Lambo dipe̱pe̱ jongwane̱ mba o bata jokwa Inglisi le nde ná di ta nde di be̱ne̱ ngus’a kalati i se̱medi o Bibe̱l na bwambo ba Tagalog. Noko so̱ nde jita la yi kalati na Inglisi. Dime̱ne̱ la Inglisi na tano̱ so̱ na be̱ne̱ jongwane̱ mba o tukwa y’ekwali, na bepe̱pe̱ ombusa ponda.

Buńa na tukono̱ ekwal’a munasango Stewart, a langwedi mwemba masu ná mukanjo m’ebolo mu be̱n ńo̱ng’a paonia po̱ to̱ iba o po̱ o Bete̱l. Ná bongwane̱, ni ponda bamuloloma ba me̱nde̱no̱ wala jukea o jako̱to̱ne̱ Theocracy’s Increase o Ńu yo̱rk o mbu má 1950. Na ta mō̱ ńa ba bonasango ba ta ba belabe̱. Na ta pe̱te̱ nangame̱n o dia nje ye̱se̱ na ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱, nde nin ngedi o sue̱le̱ ebolo o Bete̱l.

Na po̱i o Bete̱l 19 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 1950, na botea pe̱ ebol’am ya peńa. Bete̱l e ta nde ekokot’edun a bolongi ende̱ne̱ e ta e dingabe̱le̱ na bebongo bende̱ne̱, dime̱ne̱ la mi mińangadu di ta 100 m bwaba na tindame̱. Lambo ka 12 la bonasango ba ta ba bolea oten. Idiba, na ta nde nongwane̱ o mwe̱be̱. Nde nge̱ṅ dibua, nala o joa na sia mbo̱ti. Na ta pe̱ nde na bola mulemlem ebiamu. Na bengi walane̱ ebol’am o Bete̱l oboso, to̱ ponda bamuloloma ba wuno̱ o di jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱. Na kaki kalati i malomabe̱, na tila mina oten, na kasa pe̱ bebeledi o telefon; na boli nje ye̱se̱ e ta e baisabe̱le̱ mba ná na bole.

O mbu má 1952, na ta muńe̱nge̱ mwemba na bonasango mutoba bape̱pe̱ ba wu o Filipino o belabe̱ o jukea o klasi ni londe̱ 20 ń’Esukul’a Gilead. Jita la mambo mena je̱nno̱, di kusino̱ pe̱ o Bekombo be Lati ba Amerika, ma ta biso̱ mwe̱n. Mbale̱ ńe nde ná diwengisan dinde̱ne̱ di ta na nje di tano̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o mundi masu musadi.

K’eyembilan, di ta jangame̱n o jokwa bolane̱ belongisan ba mwe̱be̱ ba we̱nge̱ ka diyo̱ la gas,  masin ma siane̱ bebolan, na nika. Ngo̱ pe̱ e ta diwengisan! Na te̱mno̱ idiba iwo̱, na mba ne̱ne̱ sanga la mpesa wuma ye̱se̱. E ta nde mba nged’a boso o je̱ne̱ sino. Na mba na so̱ ná ńe mulo̱lo̱ko̱​—mulo̱lo̱ko̱ jita!

Nde ma mawengisan ma si ta to̱ lambo kobisane̱ belongedi bende̱ne̱ na kusino̱ o Gilead. Mbadi balēdi ba tano̱ bokwe̱le̱ biso̱ e ta bwam jita. Bokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni jokwa na po̱ngo̱ muwaso o njiba. Belongedi ná kusino̱ o Gilead bongwane̱ mba o ńaka o mbad’a mudī.

Esukulu e bo̱ino̱, na mba na lomabe̱ ońola son a ponda o mundi ma Bronx o Ńu Yo̱rk ka paonia ńa tobotobo. O mo̱di ma Madibe̱dibe̱ 1953, nukedi o jako̱to̱ne̱ New World Society, di jai o di tongo la mundi. Ombusa jako̱to̱ne̱, na mba na timba o ebol’am o Filipino.

Bonasango ba mukanjo m’ebolo bā na mba ná: “Tatan, o mala nde o ebol’ebondo.” Nika e boli pe̱te̱ mba epolo o bupe̱ matanga ma Sango, ńena ńalo o lo̱ndo̱ o mindi m’etum o jongwane̱ mido̱ngi ma Yehova. (1 Pet. 2:21) Na ta na lomabe̱ o ebondo ye o mundi ma teten m’eyond’a Luson, e kolo buka byondi be̱se̱ ba Filipino. Ebond’am e ta e kola e be̱ne̱ mindi ma Bulakan, Nueva Esiha, Tarlak, na Sambales. Ná nale o pe̱pe̱le̱ mindi mō̱, na ta nangame̱n o kata midongo ma madale ma Siera Madre. Mitoa ma ndio mi si ta mi po̱ o be bepolo; ońola nika, na ta nde na so̱so̱me̱ye̱ baduane̱ mitoa minde̱ne̱ nga ne ná nondea omo̱ń a bebongo ba tano̱ ba bambe̱. To̱ná ba tano̱ bemea, ni ndio e ta ndutu jita.

Jita la myemba mi ta nde ma peńa, mi si be̱ne̱ pe̱ to̱ bato jita. Ońola nika, bonasango ba ta muńe̱nge̱ ponda na tano̱ nongwane̱ babo̱ o te̱se̱ mudango ma ndongame̱n, na ma dikalo o mbad’a bwam.

Ombusa ponda, na mba na lomabe̱ o ebondo e ta e no̱ngo̱ mundi ma Bikol mwe̱se̱. Mabo̱to̱ ma bate̱ dikalo ma ta wuma na wuma o bepolo paonia ya tobotobo yingedino̱ o botea ebol’a dikalo. O bolongi bō̱, ndabo a mbusa e ta nde dipo̱ndi diwo̱ ba pulino̱, na bebongo beba omo̱ń ao. Ponda ná tese̱no̱ myende o be bebongo, na mo̱ be sosea, mba pe̱ na ko̱ mwemba na mo̱. Nika e no̱ngo̱ne̱ mba ponda eyeka ná na sangise̱ ńolo, na boṅsane̱ pe̱ o da da la idiba!

O y’ebol’am nde na botedino̱ o jo̱nge̱le̱ Nora, nu botedi ebol’a paonia o Bulakan. Nde ni ponda, a ta nde paonia ńa tobotobo o mundi ma Dumaguete, na mba nala o pe̱pe̱le̱ mo̱. Ombusa nika, di botedi o tilane̱le̱, nde di bane̱ o mbu má 1956. Di tombise̱ nde wok’asu ńaboso ombusa diba lasu o  pe̱pe̱le̱ eyond’a Rapu Rapu. Di ta jangame̱n o jondea midongo, na dangwa pe̱ eyeka, nde biso̱ na munj’am di ta muńe̱nge̱ o bolea bonasango o betika!

Ombusa biso̱ tombise̱ mimbu mine̱i o ebol’ebondo, di kusi bebeledi o bolea o Bete̱l. Mu mo̱di ma Dimo̱di 1960 nde mwe bebotedi ba pond’a bwaba ń’ebolo o Bete̱l. Ombusa mimbu jita, noko eyeka o mbasanedi ma bonasango ba ta ba be̱ne̱ m’bē̱ minde̱ne̱, Nora pe̱ a ta a bola ńai na ńai a bebolo o Bete̱l.

Be̱ lam la Bete̱l di ta nde mba bonam bonde̱ne̱, ebanja nika ńongwane̱ o je̱ne̱ bońaki o Filipino. Ponda na po̱ino̱ o Bete̱l k’eso̱mb’a munasango ye mulamba, bate̱ dikalo ba ta nde lambo ka 10 000 o ekombo ye̱se̱. Tatan, ba buki 200 000 o Filipino, na bebwea ba bato ba maboleye̱ o Bete̱l o sue̱le̱ ebol’a dikalo.

Kana ebolo e ńakino̱ na ponda, Bete̱l e ta e másala. Na Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di kwalane̱ biso̱ ná di wase epolo ende̱ne̱ ná Bete̱l ńa peńa e longabe̱. Biso̱ na mombwed’ebol’a busise̱ la kalati di dango jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ ombo’a bato ba ta moyo na biso̱, o baise̱ babo̱ nga ba mapula jandise̱ mińangadu mabu. To̱ moto a si ta a pula, nde mō̱ a kwala ná: “Bato ba Kina ba si mandise̱, ba manda nde.”

Nde buńa bō̱, na mube̱ne̱ mińangadu mō̱ a baise̱ biso̱ nga di me̱nde̱ to̱ndo̱ janda mińangadu mao; a ta ala ja o Bekombo be Lati ba Amerika. Owa nde janda la mińangadu di botedino̱. Moyo masu mupe̱pe̱ mu po̱ jandisane̱ biso̱ muńangadu mao, a tute̱le̱ pe̱ bato bape̱pe̱ o bola mulemlem. Di timbi na janda mińangadu ma nu sango nu ta nu kwala ná: “Bato ba Kina ba si mandise̱.” Ombusa son a ponda, mińangadu ma Bete̱l mi bati yamba ngedi ilalo. Na dube̱ ná Yehova Loba a ta a pula ná nika e bolane̱.

O mbu má 1950, mba nde na ta eso̱mbe̱ buka be̱se̱ o Bete̱l. Nde tatan, biso̱ na munj’am nde di dun buka be̱se̱. Na si mombwe̱ ná na bupe̱ Sango to̱ we̱ni a die̱le̱no̱ mba. Ye mbale̱ ná sango am na ńango am ba pangi mba ombo’abu, nde Yehova a boli mba mbia munde̱ne̱ ma bonasango. Na titi ná na linga penda to̱ son ná Yehova a mabola biso̱ nje ye̱se̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi, to̱ e be̱ nde njika m’bē̱ di kusino̱. Biso̱ na Nora di matimbise̱le̱ Yehova masoma ońola nje ye̱se̱ ya bwam a bolino̱ biso̱, di mome̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ ná ba keke Yehova.​—Mal. 3:10.

Yesu a ta a bele̱ muko̱tedi Mateo Levi, a kwalane̱ mo̱ ná: “Bupe̱ mba!” Nje a bolino̱ e? “Ese̱le̱ me̱se̱, a te̱me̱, a bupe̱ [Yesu].” (Lukas 5:27, 28) Mba pe̱ na boli nde mulemlem, na matute̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ o bola nika, na kusa pe̱ jita la minam.