1, 2. Ne̱ni myango ma longe̱ la Tony mi lee̱le̱no̱ ná moto e ná a wana mawengisan o longe̱ lao e?

TONY a ta nde mūt’esukulu nu koki esibe̱ mo̱ bia sango. A si ta a to̱ndo̱ esukulu, a ta pe̱ be̱be̱ o caka mo̱. Su la woki te̱ a ta nde ala jombwa sinima to̱ tombise̱ ponda na mako̱m mao. A si ta njo, a si ta pe̱ to̱ a ńo̱ banga. Longe̱ lao di si ta nde di be̱ne̱ janda buka te̱. A si ta pe̱ to̱ a dube̱ ná Loba e. A ta a dongame̱n Mboṅ a Yehova po̱ na munj’ao, na mo̱ a langwea babo̱ nje e matakise̱ mo̱ jombwea Loba, a baise̱ pe̱ babo̱ myuedi. Ba boli mo̱ kalati isadi iba​—Cinq questions à se poser sur l’origine de la vie na La vie a-t-elle été créée?

² Nu munasango na munj’ao ba pe̱pe̱le̱no̱ mo̱ ombusa ponda, mo̱nge̱le̱ ma Tony ma ta ma mátukwa. Oko yi kalati ibane̱ kańena mapapa mao mō̱ ma ta mańusea mane̱ pe̱ maniame̱ o matongo. Tony mo̱ na babo̱ ná: “Yangame̱n be̱ ná Loba e.” Emedi jokwa la Bibe̱l, mbadi a tano̱ pe̱ e̱ne̱ longe̱ e tuko son na son. Obiana a mabotea jokwa Tony a si ta mūt’esukulu ńa bwam, nde a timbi be̱ mō̱ ńa bautu ba bwam o esukul’ao. Mudied’esukulu a ta mańaka, a kwala ná: “Ebe̱yed’ango̱ na mitila mo̱ngo̱ ba tuko jita. Ye nde ońolana we o jokwa na Mboṅ a Yehova e?” Tony alabe̱ ná e, a bola pe̱  mboṅ a bwam. A tongwe̱le̱ o bo̱le̱ esukul’ao na mitila ma bwam, nin we̱nge̱ e o bolea ka paonia ńa pond’a mususu na ka muboledi o mwemba. E pe̱ muńe̱nge̱ ná tatan a be̱n Sango nu to̱ndi mo̱, Yehova.​—Mye. 68:6.

3. Njika malea ma bwam Yehova a mabolano̱ beso̱mbe̱ e?

³ Nje e tombi na Tony e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná Yehova a mombwea bińo̱ beso̱mbe̱ na mbale̱. A mapula ná lo tongwe̱le̱ o longe̱, lo bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. Ońola nika nde a mabolano̱ bińo̱ malea ná: “O̱nge̱le̱ Muweked’ango̱ o mińa mo̱ngo̱ m’eso̱mbe̱.” (Mul. 12:1) Nika e titi bu o nin was’a we̱nge̱. Nde nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱. Na jongwane̱ la Loba, we ná o tongwe̱le̱, seto̱ buka te̱ o pond’ango̱ ń’eso̱mbe̱, nde o longe̱ lo̱ngo̱ le̱se̱. K’eyembilan, jombweye te̱ belēdi jeno̱ ná di busane̱ o myango ma Bonaisrael ke̱ ba mano̱ngo̱ Mundi ma Dikaki na ma David ńanane̱ Goliat.

4, 5. Njika belēdi ba mweńa myango ma Bonaisrael ke̱ ba mano̱ngo̱ Mundi ma Dikaki na ma David ńanane̱ Goliat mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.)

⁴ Ponda Bonaisrael ba po̱ino̱ be̱be̱ na Mundi ma Dikaki, Loba a si kwalane̱ babo̱ ná ba tune babo̱me̱ne̱ o be̱ bane̱ bila ba bwam, to̱ ná bokwe bila. (Ndim. 28:1, 2) O diwengisan, a kwalane̱ nde babo̱ ná ba sengane̱ byanedi bao ba lakisane̱ pe̱ mo̱. (Yos. 1:7-9) Ma malea ma wusa je̱ne̱ne̱ elemā o miso̱ ma bato! Nde ma malea ma ta nde mena ma peti bwam, ebanja Yehova a boli ná tumba lao di buke Bonakanaan ngedi jita. (Yos. 24:11-13) Na mbale̱, sengane̱ la Loba di mabaise̱ dube̱, nde di dube̱ di mawana tombwane̱ ponda ye̱se̱. Nin mbale̱ e si matukwa na ponda. Nā pe̱ nde yeno̱ nin we̱nge̱.

⁵ Goliat a ta nde mot’a bwemba ńa ngińa, nu ta nu be̱ne̱ lambo ka meta 3, na belongisan ba bwemba ba ngińa. (1 Sam. 17:4-7) Nde David a ta nde a be̱ne̱ mambo maba buka te̱: Ekoban, na dube̱ lena a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Loba, Yehova. Ye̱ke̱i te̱ David e̱ne̱ne̱ nde k’elemā moto o miso̱ ma ba bena ba si ta ba be̱ne̱ dube̱. Nde nik’e ta nde babo̱ diwuse̱ dinde̱ne̱! Goliat nde a ta ńelemā!​—1 Sam. 17:48-51.

6. Nje di malano̱ bata kwalea e?

⁶ Jokwa di tombi di to̱pedi ońola mambo mane̱i mena ma mawaneye̱ biso̱ tombwane̱ na bonam o longe̱. Joko ná jangame̱n jombwea ńo̱ng’asu ńa mudī, be̱ne̱ mako̱m ma bwam ma to̱ndi Loba, te̱se̱ mambo ma mudī ma bwam di mabupe̱no̱, na we̱le̱ pe̱ wonja Loba a bolino̱ biso̱ tiki. O din jokwa di mabata kwalea ońola ma mambo, na to̱pea pe̱ bete̱sedi bō̱ be maso̱be̱ o Myenge 16.

7. (a) Nja ńe mot’a mudī e? (b) Nje e ta “dongo” la David e, ne̱ni pe̱ a tano̱ a senga e?

⁷ Mot’a mudī a dube̱ Loba, a mawe̱ pe̱ o je̱ne̱ mambo kapo̱ ka Loba. A mese̱le̱ ná a die̱le̱ mo̱, a mapula pe̱ o sengane̱ mo̱. (1 Kor. 2:12, 13) David e nde eyembilan a bwam. A lo̱ngi ná: “Yehova nde e dongo lam, dongo di bolabe̱ mba, na dibonde lam.” (Mye. 16:5, NW) Di “dongo” di ta pe̱ di bambe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i David a tano̱ a be̱ne̱ na Loba, nu ta mo̱ diwutamea. (Mye. 16:1) Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Mudī mam mu masombise̱.” Na mbale̱, mulatako ma bo̱ibo̱i na Loba nde mu ta mu bwese̱ David muńe̱nge̱ buka me̱se̱.​—Langa Myenge 16:9, 11.

8. Njika mambo mō̱ ma mawane̱ longe̱ le mutam na mbale̱ e?

⁸ Bato ba benama bena ba mapulise̱ nde muńe̱nge̱ na m’bwaṅ ba titi  ná ba be̱ne̱ muńe̱nge̱ David a tano̱ a be̱ne̱. (1 Tim. 6:9, 10) Munasango mō̱ o Kanada mo̱ ná: “Seto̱ myam di makusano̱ o longe̱ nde mi mawane̱ mutam ma mbale̱, nde nje di mabolano̱ Mubole̱ jabea la bwam te̱, Yehova Loba.” (Yak. 1:17) Na mbale̱, o dube̱ te̱ Yehova, o bolea pe̱ mo̱, longe̱ lo̱ngo̱ di mabe̱ne̱ janda o be̱ pe̱ mutam. Ne̱ni dube̱ lo̱ngo̱ leno̱ ná di bata be̱ ngińa e? Wangame̱n tombise̱ ponda mwemba na Yehova tongwea na langa Bibe̱l, nina bewekedi bao, dutea bede̱mo bao na ndolo a to̱ndino̱ wa.​—Rom. 1:20; 5:8.

9. Ne̱ni weno̱ ná wese̱le̱ ná Eyal’a Loba e tukwe wa ka nje te̱ David a bolino̱ e?

⁹ Ponda iwo̱ Loba a mako̱kise̱ biso̱ o lee̱le̱ biso̱ ndol’ao yete̱na e mapula nika. David a ta a bwane̱ ma malea muńe̱nge̱, mo̱ ná: “Na masesa Yehova, nu mabole̱ mba malea, to̱ o bulu nde teten am e mome̱le̱ mba nika.” (Mye. 16:7) A ta be̱ a dutea mo̱nge̱le̱ ma Loba, a bola ná mo̱nge̱le̱ mao ma be̱ bowan na ma Loba, ese̱le̱ pe̱ ná mo̱nge̱le̱ ma Loba ma tukwe mo̱ ná a be̱ moto nu do̱lisan mo̱. O boli te̱ mulemlem, wa pe̱ o me̱nde̱ bata to̱ndo̱ Loba, o bata pe̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a sengane̱ mo̱. O me̱nde̱ pe̱ be̱ kriste̱n ńou o mbad’a mudī. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Kristin mo̱ ná: “Na po̱ngi te̱ muwaso na dutea pe̱ nje na langino̱, na me̱ne̱ nde biana Yehova a tilise̱ nde be byala ońol’am!”

10. Bupisane̱ Yesaya 26:3, ne̱ni be̱ la mot’a mudī di mongwane̱no̱ wa e?

¹⁰ We te̱ mot’a mudī, o me̱ne̱ nde nin wase na kie̱le̱ ni maye̱ kapo̱ ka Loba. Ońola nje Loba a bolino̱ wa din dibie̱ na so̱ṅtane̱ e? Ońolana a mapula ná o bie nje ye mweńa o longe̱, o no̱nge bedomsedi ba bwam, o be̱ pe̱ mbaki ońola kie̱le̱ ni maye̱! (Langa Yesaya 26:3.) Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Yosua ńe o Amerika mo̱ ná, “O sisedi te̱ Loba be̱be̱, o mawe̱le̱ je̱ne̱ nje ye mweńa na nje e titi mo̱.” Nika ńe mbale̱, e mabwesane̱ pe̱ muńe̱nge̱ jita!

11. Njika pat’a mako̱m David a tano̱ a po̱so̱ e?

¹¹ Langa Myenge 16:3. David a ta a bia ne̱ni be̱ne̱ mako̱m ma mbale̱. A ta a ‘do̱lisane̱’ mundenge ma ba bena ba to̱ndi Yehova. A bele̱ mako̱m mao ná “basangedi,” ebanja ba ta ba we̱ o be̱ne̱ bedangwedi be bosangi, ná ba be̱ ka ni si be̱n misan. Mulo̱ngedi nupe̱pe̱ a kwali nde mulemlem jombwea po̱so̱ la mako̱m, mo̱ ná: “Ne nde diko̱m la be̱se̱ ba mabwe̱ wa bo̱ngo̱, na bena ba mabupe̱ bete̱sedi bo̱ngo̱.” (Mye. 119:63) Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di tombi, wa pe̱ we ná o so̱ jita la mako̱m ma bwam oteten a ba bena ba mabwe̱ Yehova bo̱ngo̱ na ba masengane̱ mo̱. Nde mako̱m mo̱ngo̱ me ná ma be̱ bato ba be̱n mimbu me diwengisan.

12. O nje diko̱m la David na Yonatan di tano̱ di se̱me̱ye̱ e?

¹² Mulo̱ngedi David a si ta a be̱ne̱ buka te̱ mako̱m me ńo̱ṅo̱n ao. Mo̱ we o jo̱nge̱le̱ dina la “mutinedi” mō̱ nu timbi diko̱m lao la ndolo e? Dina lao di ta nde Yonatan. Diko̱m labu le nde diwo̱ la mako̱m ma peti bwam Betiledi be makwaleano̱. Nde o ta o bia ná Yonatan a ta mo̱ mutud’a 30 ma mbu e? O nje so̱ diko̱m labu di tano̱ di se̱me̱ye̱ e? O dube̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ Loba, edube ońola mō̱ na nune̱, na ngiń’a mulema mō̱ te̱ a tano̱ a be̱ne̱ o janane̱ basingedi ba Loba.​—1 Sam. 13:3; 14:13; 17:48-50; 18:1.

13. Ne̱ni weno̱ ná o tele̱ mulema mo̱ngo̱ ná bwē o nje e mombweye̱ mako̱m e? Bola eyembilan.

¹³ Kapo̱ ka Yonatan na David, biso̱ pe̱ di ‘do̱lisane̱’ ba bena ba to̱ndi Yehova na bena ba dube̱ mo̱. Kiera, ńena nu boledi Loba mimbu jita, mo̱ ná, “Na ta na be̱ne̱ mako̱m ma wu o ńai na ńai a bekombo,  na ma be̱n bede̱mo ba yabane̱ be diwengisan.” O tele̱ te̱ mulema mo̱ngo̱ ná bwē nin mbadi, o me̱nde̱ je̱ne̱ ngiń’a Eyal’a Loba na ńa mudī mao.

14. (a) Nje ye ná yongwane̱ wa o te̱se̱ mambo me mweńa o longe̱ e? (b) Nje beso̱mbe̱ bō̱ be makwalano̱ jombwea mambo ma mudī ba te̱se̱no̱ e?

¹⁴ Langa Myenge 16:8. David a ta a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bolea Loba. Wa pe̱ we ná o bwane̱ longe̱ le mutam muńe̱nge̱ yete̱na o we̱le̱ bolea la Loba o epol’a boso, o te̱se̱ pe̱ mambo o mabupe̱no̱ mena me mulatako na jo̱nge̱le̱ lao. Munasango Steven mo̱ ná: “Na bupe̱ te̱ nje na te̱se̱no̱, na po̱le̱ mo̱ o su, nde nombwa miwe̱n na po̱ngino̱ nika e mabwese̱ mba muńe̱nge̱.” Eso̱mb’a munasango ewo̱ o Jaman ye o boleye̱ tatan o ekombo epe̱pe̱ mo̱ ná: “Na si mapula ná o pond’am ńa bodun, nombo te̱ ombusa ne̱ne̱ nde ná nje ye̱se̱ na bolino̱ e ta nde buka te̱ ońola bwam ba mbame̱ne̱.” Di pite̱ ná wa pe̱ o be̱n nde di jo̱nge̱le̱ me̱ne̱. Ye te̱ nika, bolane̱ jabea lo̱ngo̱ o sesa Loba, o boleye pe̱ bape̱pe̱ bwam. (Gal. 6:10) Te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ mambo ma mudī, o baise̱ pe̱ Yehova o muka ná ongwane̱ wa o po̱le̱ mo̱ o su. E muńe̱nge̱ o jalabe̱ yi ńai a mika.​—1 Yohane 3:22; 5:14, 15.

15. Njika mambo ma mudī weno̱ ná o te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Mambo mō̱ weno̱ ná o te̱se̱ o bupe̱.”)

¹⁵ Njika mambo ma mudī weno̱ ná o te̱se̱ e? Ma mambo me ná ma be̱ bola la malabe̱ o ndongame̱n na byala bo̱ngo̱ ba wame̱ne̱, ebol’a paonia, to̱ ebolo o Bete̱l. We ná o keka jokwa eyeme̱ epe̱pe̱ ná o boleye o mōnda ma eyeme̱ epe̱pe̱. Barak, eso̱mb’a munasango ye o ebol’a pond’a mususu mo̱ ná: “Na bi ná buńa te̱ na mate̱me̱no̱ o iyo̱ na mabolea Yehova na ngud’am ńe̱se̱, ebolo to̱ ewo̱ epe̱pe̱ ye ná e wanea mba mu muńe̱nge̱ e titi.”

16. Ne̱ni David a tano̱ e̱ne̱ mambenda na bete̱sedi be te̱m ná sim ba Yehova e?

¹⁶ Langa Myenge 16:2, 4. Ka nje te̱ jokono̱ o jokwa di tombi, mambenda na bete̱sedi be te̱m ná sim ba Loba ba mate̱se̱ biso̱ wonja ninka ná, ba mongwane̱ biso̱ o to̱ndo̱ nje ye bwam na singe̱ nje ye bobe. (Amos 5:15)  Mulo̱ngedi David embi ná Yehova nde e ‘bwam bao bo peti.’ Eyal’a mbondo e tukwabe̱ o Bibe̱l ná “bwam bo peti” e bambe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ la bede̱mo ba bwam. David a we̱ na ngińa o jembilane̱ Loba lao, na to̱ndo̱ pe̱ nje Loba a to̱ndino̱. A boli pe̱ ná a singe̱ mambo me bobe o miso̱ ma Loba. Diwo̱ la man le nde jowe̱ la losango, eboledi e maye̱use̱ mot’a benama, e sumwane̱ pe̱ Yehova edube yangame̱n mo̱.​—Yes. 2:8, 9; Bbī. 4:11.

17, 18. (a) Nje David a kwalino̱ jombwea betune̱ ba jowe̱ di kwedi e? (b) Nje e mabole̱ ná bato ba ‘takise̱ ńolo jita’ nin we̱nge̱ e?

¹⁷ O mińa ma Bibe̱l, musonje pe̱ mu ta nde dongo diwo̱ la jowe̱ di kwedi. (Hos. 4:13, 14) Bato jita ba ta ba to̱ndo̱ jowe̱ di kwedi ońolana ba ta ba to̱ndo̱ wite̱ musonje, nde ni ńai a jowe̱ e boli ná ba be̱ bonam e? Tomtom! O diwengisan, David a kwali ná ba bena ba ‘bupe̱ maloba mape̱pe̱ ombusa ba takise̱ ńolo jita.’ Babedi pe̱ maloba ma losango bana babu! (Yes. 57:5) Yehova a ta a singe̱ ni ńai a njo. (Yer. 7:31) O be̱ te̱ longe̱ o mi mińa, ye̱ke̱i te̱ o wusa be̱ muńe̱nge̱ jita o be̱ne̱ bayedi ba dube̱ Yehova na bena ba masengane̱ mo̱.

¹⁸ O nin we̱nge̱ jita la bebasi be kwedi be masue̱le̱ musonje, name̱ne̱ pe̱ na lata la bome baba to̱ bito baba. Nde betune̱ ba ben bedangwedi ba bobe be si tuko botea o mińa ma Bibe̱l. (1 Kor. 6:18, 19) Ba bena ba be̱n ben bedangwedi ba mo̱nge̱le̱ ná be wonja, nde o mbale̱ ba “matakise̱ ńolo jita,” ka nje te̱ o me̱ne̱no̱. Ońola nika so̱, a beso̱mbe̱, sengane̱ Sango ańu ńe o mo̱ń. Be̱ne̱ lakisane̱ di bo̱le̱ ná sengane̱ la mo̱ le nde ońola bwam bańu bo peti. Ne̱nge̱ o mulema mańu ná betune̱ ba bedangwedi ba bobe be buki to̱ njika muńe̱nge̱ ma son a ponda nate̱n’o ’yidi. (Gal. 6:8) Yosua di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Je ná di bolane̱ wonj’asu ka pula lasu, nde bolane̱ la mo̱ o mbad’a bobe di si mawana mutam.”

19, 20. Njika minam mi menge̱le̱ beso̱mbe̱ be dube̱ Yehova na bena be masengane̱ mo̱ e?

¹⁹ Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Lo jai te̱ o eyal’am, ke̱ le bokwedi bam na mbale̱, lo me̱nde̱ bia mbale̱, nde mbale̱ e me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ wonja.” (Yohane 8:31, 32) Ni wonja e bambe̱ pe̱ te̱me̱ la wonja n’ebasi e kwedi, si be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n, dubadubane̱, na mambo mape̱pe̱. Buka nika, ni wonja e bambe̱ pe̱ “wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.” (Rom. 8:21) To̱ e be̱ nde tatan we ná o keka ni wonja yete̱na o ‘jai o eyal’a Kristo,’ to̱ belēdi bao. Na nika nde o me̱nde̱no̱ “bia mbale̱” seto̱ buka te̱ jokwa mo̱ nde na die̱le̱ pe̱ longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ mo̱.

²⁰ A beso̱mbe̱, bińo̱ to̱ndo̱ wonja Loba a bolino̱ bińo̱. Bolane̱ mo̱ na dibie̱, ná tongwea na nika lo bokise̱ eyoto e bam ońola kie̱l’ańu ni maye̱. Eso̱mb’a munasango ewo̱ mo̱ ná: “Eso̱mb’a moto e bolane̱ te̱ wonja na dibie̱ nika e mongwane̱ mo̱ ombusa ponda o no̱ngo̱ bedomsedi bende̱ne̱ ka wasa l’ebolo yangame̱n, po̱so̱ ja mulamba ońola son a ponda to̱ ba.”

21. Ne̱ni weno̱ ná o tika dangwa o nge’a “longe̱ la mbale̱” e?

²¹ O yen edun a wase, to̱ mo̱me̱ne̱ nje e belabe̱ ná longe̱ la bwam ka kwala la bato di si be̱n mbaki to̱ po̱, le pe̱ isungu. Di si bi nje kie̱le̱ e mawanano̱. (Yak. 4:13, 14) Ye dibie̱ o dangwa o nge’a “longe̱ la mbale̱”​—longe̱ la bwindea. (1 Tim. 6:19) Ye mbale̱ ná Loba a si mańakisane̱ biso̱ o dangwa o ni ngea. Biso̱ nde jangame̱n po̱se̱. Bola ná Yehova a be̱ “dongo” lo̱ngo̱. To̱ndo̱ jita la “[mambo ma] bwam” a bolino̱ wa. (Mye. 103:5) Be̱ne̱ pe̱ dube̱ di mabole̱ wa ‘muńe̱nge̱ njoasoa’ na “bonam . . . bebe be̱se̱.”​—Mye. 16:11.