1, 2. Ońola nje yeno̱ dibie̱ o sengane̱ Muweked’asu ke̱ di mapo̱so̱ mambo di mabupe̱no̱ o longe̱ e? (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.)

YETE̱NA we nde eso̱mbe̱, yen ebe o mákusa jita la malea ońola kie̱le̱ ńo̱ngo̱ ni maye̱. Pondapo̱ balēdi, babole̱ bautu malea ońol’esukulu to̱ bato bape̱pe̱ ba boli wa malea ná o bupe̱ besukulu bende̱ne̱ na ebol’a musawedi munde̱ne̱. Nde Yehova a mabola wa malea me diwengisan. Na mbale̱, a mapula ná o bole ebolo na iwiye̱ o esukulu ná o be̱ ńai ni masombweye̱ wame̱ne̱ ke̱ o bo̱le̱ esukulu. (Kol. 3:23) A bi pe̱ ná niponda weno̱ eso̱mbe̱, e mapula ná o no̱nge bedomsedi be mombweye̱ kie̱l’ango̱ ni maye̱. Ońola nika nde a mabolano̱ wa bete̱sedi o die̱le̱ wa na jongwane̱ pe̱ wa o be̱ne̱ longe̱ lena di do̱lisane̱ mo̱ o min mińa misukan.​—Mat. 24:14.

² O si dimbea pe̱ to̱ ná Yehova a bi mambo me̱se̱. A bi ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ na nin wase o kie̱le̱ ni maye̱, a bi pe̱ nate̱na o njika dikala su lāno̱ be̱be̱. (Yes. 46:10; Mat. 24:3, 36) A bi biso̱​—nje e mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ to̱ e mabole̱ ná di be̱ bonam, name̱ne̱ pe̱ na nje e mabwese̱ biso̱ ndutu to̱ e mawaneye̱ biso̱ mbeu a ńolo. To̱ e be̱ so̱ nde ná malea ma moto  ma me̱ne̱ne̱ bwam, ma si se̱medi te̱ o Eyal’a Loba, ke̱ ma titi dibie̱ to̱ son.​—Min. 19:21.

3, 4. Ne̱ni bupe̱ la malea ma bobe di bwese̱no̱ Adam, Eva na mbot’abu e?

³ Botea ná Satan a so̱lino̱ o longe̱ la mot’a benama, malea ma bobe pe̱ ma so̱li nde. Na kumba, a te̱se̱ mo̱me̱ne̱ ka mubole̱ malea, na mo̱ a langwea Eva ná mo̱ na mom’ao ba me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na ba po̱si na babo̱me̱ne̱ ne̱ni die̱le̱ longe̱ labu. (Bbot. 3:1-6) Na mbale̱ Satan a ta nde a pula bwam ba mo̱me̱ne̱. A ta a pula ná Adam na Eva​—na mbot’abu ni maye̱​—ba sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’ao, bowe̱ pe̱ nde mo̱ o mulopo ma jowe̱ Yehova. Nje Satan a boledino̱ babo̱ e? To̱ lambo! Yehova nde a ta a bola babo̱ me̱se̱ ba tano̱ ba be̱ne̱​—mō̱ ńabu te̱ nune̱, mudo̱led’a mōnda, na mańolo ma ke̱nge̱nge̱ ná ba be̱ longe̱ o bwindea.

⁴ Nje ye ndutu ye nde ná Adam na Eva ba si sengane̱ Loba, ba pawe̱ na mo̱. Ka nje te̱ o bino̱, nika e wan nde mbeu a ńolo. Ka mbonji yena i tumabe̱ o tina, ba botedi o duna son na son, ba wo̱. Bana babu pe̱ ba mataka ońolana ba sango bobe. (Rom. 5:12) To̱ na nika, jita la bato di dia te̱ nde di mapo̱so̱ o banga sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a Loba. Ba mapula die̱le̱ longe̱ labu kaponda mpuli mabu. (Efe. 2:1-3) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná ‘dibie̱ . . . di titi yete̱na di mate̱nge̱ne̱ Yehova.’​—Min. 21:30, NW.

5. Njika lakisane̱ Loba a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bewekedi bao e, mo̱ a ta pe̱ a te̱nge̱ne̱ o lakisane̱ babo̱ e?

⁵ Nde Yehova a ta a bia ná bato ba benama bō̱, name̱ne̱ pe̱ na jita la beso̱mbe̱ ba bwam ba me̱nde̱ wasa mo̱ na bolea pe̱ mo̱. (Mye. 103:17, 18; 110:3) E se̱ ndolo a be̱nedino̱ ben beso̱mbe̱ e! Mo̱ wa pe̱ we o muso̱ngi mabu e? Ye te̱ nika, ke̱ ye̱ke̱i te̱ we o bwane̱ jita la “[mambo ma] bwam” ma mawe̱ na Loba muńe̱nge̱, mena ma mabole̱ ná o bate be̱ bonam. (Langa Myenge 103:5; Min. 10:22) Ka nje te̱ di malano̱ je̱ne̱ tatan, man “[mambo ma] bwam” ma bambe̱ njoaso’a da la mudī, mako̱m ma peti bwam, mambo ma mweńa di mabupe̱no̱, na wonja ńa mbale̱.

6. Ońola nje e mapulano̱ ná wombweye ńo̱ng’ango̱ ńa mudī e, ne̱ni pe̱ Yehova a mabolano̱ wa da la mudī e?

⁶ Diwengisan na ńama, o be̱n ńo̱ng’a mudī ńena Muweked’ango̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a londe̱ mo̱. (Mat. 4:4) O lambe̱ye̱ te̱ mo̱ toi, o mabe̱ne̱ so̱ṅtane̱ na dibie̱, o be̱ pe̱ bonam. Yesu mo̱ ná: “Bonam na ba be tue o mudī.” (Mat. 5:3) Loba a malonde̱ ńo̱ng’ango̱ ńa mudī n’Eyal’ao, na njoaso’a da la mudī a mabolano̱ wa tongwea na “mūt’a jemea na jangwa.” (Mat. 24:45) Di be̱n ńai na ńai a da la mudī le bwam!​—Yes. 65:13, 14.

7. Njika tombwane̱ o be̱nno̱ o da da la mudī Loba a mabolano̱ e?

⁷ Da la mudī lena Loba a mabolano̱ di me̱nde̱ bola wa dibie̱ na ye̱ne̱ bena ba me̱nde̱ tate̱ wa o me̱se̱. (Langa Minia 2:10-14.) K’eyembilan, ben bede̱mo be matele̱ wa miso̱ ná o bie jemba belēdi be kwedi ka be be makwale̱ ná Muwekedi a titi. Be matata wa na mun mpoṅ ná mo̱ni na myam nde be idubwan a bonam. Be mongwane̱ pe̱ wa o jemba na te̱nge̱ne̱ bepuledi ba bobe na bedangwedi be maleneye̱ wa dibumbe. Ońola nika benga so̱ wasa dibie̱ la Loba na ye̱ne̱, o we̱le̱ pe̱ mo̱ tiki! Nika weno̱ o be̱ne̱ ben bede̱mo ba tiki, o me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná  Yehova a to̱ndi wa, a mapulea pe̱ wa nje e peti bwam.​—Mye. 34:9; Yes. 48:17, 18.

8. Ońola nje wangame̱nno̱ sisea be̱be̱ na Loba tatan e, njika tombwane̱ pe̱ o me̱nde̱no̱ kusa o kie̱le̱ ni maye̱ e?

⁸ Son a ponda, was’a Satan ńe̱se̱ e mala ńamsabe̱. Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a me̱nde̱ be̱ biso̱ diwutamea. Na mbale̱, ponda e me̱nde̱ po̱ ńena di me̱nde̱no̱ nde se̱me̱ye̱ na mo̱ o kusa da lasu la buńa! (Hab. 3:2, 12-19) E, ponda so̱ nin tatan ńa sisea be̱be̱ na Sango ango̱ ńe o mo̱ń, na jouse̱ pe̱ mulatako mo̱ngo̱ na mo̱. (2 Pet. 2:9) O boli te̱ nika, e be̱ to̱ nje e po̱, o me̱nde̱ be̱ mbaki ka David nu kwali ná: “Yehova a te̱m mba oboso ponda ye̱se̱; kana a te̱mno̱ o dia lam la mom, na si maponga.”​—Mye. 16:8.

9. (a) Bupisane̱ Yohane 6:44, nje Yehova a bolino̱ e? (b) Nje ye tobotobo ke̱ di dongame̱n Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱ e?

⁹ Yehova a maduta ba bena a mabolano̱ epolo o be̱ o mbia mao ma mudī, a maduta na muyao bamilema mi sibi o jowe̱ la mbale̱. (Langa Yohane 6:44.) O dongame̱n te̱ ka nged’a boso moto nu titi o mbale̱, mambo maninga o bino̱ jombwea mo̱ e? Bosadi, o sumo te̱ dina lao na je̱ne̱ne̱ lao. Nde e titi nika na moto nu bi na nu to̱ndi pe̱ Yehova. To̱ e be̱ nde ná nu moto a wu nde o ekombo to̱ tumba dipe̱pe̱, to̱ ná a be̱n muso̱no̱ m’eyobo to̱ bede̱mo ba yabane̱ be diwengisan, o bi mambo jita jombwea mo̱, mo̱ pe̱ mulemlem!

10, 11. Njika lambo baboledi ba Yehova be̱se̱ ba be̱nno̱ e, njika tombwane̱ pe̱ di mawaneano̱ babo̱ e?

¹⁰ K’eyembilan, o mapomane̱ jemba “bepopo”​—“bepopo be sangi” nika ńe nde eyem’a bwambo e sangi. (Sef. 3:9) Mō̱ ńańu te̱ a bi nje nune̱ a dube̱no̱ jombwea Loba, bete̱sedi ońola bedangwedi, na dipita la kie̱le̱ ni maye̱, na nika. Buka nika, ma mambo nde me mweńa buka me̱se̱ jangame̱nno̱ bia jombwea moto, mambo ma malonge̱ dube̱ na lakisane̱. Mo̱ pe̱ nde me eyot’a mulatako ma ngińa na ma po̱ko̱po̱ko̱.

¹¹ We ná o kwala na mbale̱ ná we te̱  muboled’a Yehova, o be̱n mako̱m ma peti bwam o wase ńe̱se̱. O sumo te̱ ná o si bedi nde dongame̱n babo̱ be̱se̱! Ba nja bape̱pe̱ ba be̱n din jabea la tiki, e titi te̱ tumba la Yehova buka te̱ e?

12. Njika mambo ma mudī ma bwam weno̱ ná o te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ e?

¹² Langa Mulangwedi 11:9–12:1. Mo̱ o be̱n lambo to̱ mambo ma mudī weno̱ o bupe̱ e? Yen ebe we o po̱ngo̱ miwe̱n ná o lange Bibe̱l buńa te̱, ná o bole malabe̱ ma bwam to̱ tombise̱ dongo ńai a bwam o ndongame̱n. To̱ ná we o we̱ ná o bate bia bolane̱ Bibe̱l bwam o dikalo. E be̱ to̱ nje weno̱ o bola, we̱n te̱ bepuma bao​—to̱ bane̱ be̱n te̱ mo̱ nde ba sesa wa​—ne̱ni o masengano̱ e? Ye̱ke̱i te̱ we muńe̱nge̱ ná o tongwe̱le̱, nde e te̱nge̱n pe̱! Ońola nje e? Ońolana we o we̱le̱ jemea la Yehova o epol’a boso, kana Yesu a bolino̱.​—Mye. 40:9; Min. 27:11.

13. Diwengisan na bupe̱ la mo̱ni na dina, nje e mabole̱ ná bolea la Loba di be̱ tobotobo e?

¹³ O soke̱ te̱ wame̱ne̱ o bupe̱ mambo ma mudī, we pe̱ nde o bola ebolo e mabole̱ ná o be̱ bonam na mbale̱, longe̱ lo̱ngo̱ pe̱ di be̱ne̱ janda. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Embame̱, lo si soa, benga be̱ ngińa o ebol’a Sango ponda ye̱se̱, kana lo bino̱ ná ebol’ańu o Sango e titi ewolo.” (1 Kor. 15:58) O diwengisan moto a we̱le̱ te̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bupe̱ mo̱ni, na dina​—to̱ e be̱ nde ná e me̱ne̱ne̱ biana e o tongwe̱le̱​—longe̱ lao le nde ewolo. (Lukas 9:25) Eyembilan a Kiṅe̱ Salomo e mokwe̱le̱ biso̱ nika.​—Rom. 15:4.

14. Njika belēdi Salomo a mokwe̱le̱no̱ wa jombwea wasa la mutam e?

¹⁴ Salomo nu ta m’bwaṅ na ngińa buka be̱se̱ o wase, na nu keki man me̱se̱ a kwali na mo̱me̱ne̱ ná: “Keka muńe̱nge̱, [ná we̱ne̱] mutam [mu mawe̱ oten].” (Mul. 2:1-10) A longi mandabo, a po̱ngo̱ myonda ma mada na ma mpesa, a londe̱ pe̱ mpuli ma mulema mao. Ne̱ni a sengino̱ ombusa ponda e? Mo̱ a ta muńe̱nge̱ na mutam e? Jese̱le̱ ná a langweye biso̱. Mo̱ ná: “Nombo bebolo be̱se̱ bena mā mam ma bolino̱ . . . , nde ombwa, me̱se̱ ma ta nde ewolo . . . , muse̱ṅ ma mbale̱ mu titi.” (Mul. 2:11) E se̱ belēdi ba ngińa! Mo̱ o me̱nde̱ be̱ dibie̱ o ne̱nge̱ mo̱ o mulema e?

15. Ońola nje dube̱ leno̱ mweńa e, ne̱ni pe̱ leno̱ muse̱ṅ bupisane̱ Myenge 32: 8 e?

¹⁵ Yehova a si mapula ná o se̱le̱ ko̱ o mbea, denge̱ o mabusane̱ belēdi o betune̱ ba nje o bolino̱. Ye mbale̱ ná e mapula dube̱ ná o sengane̱ Loba na se̱le̱ pe̱ we̱le̱ jemea lao o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. Nde o si me̱nde̱ jombwe̱ bedomsedi dube̱ di tute̱le̱no̱ wa o no̱ngo̱ to̱ buńa. E, Yehova a si me̱nde̱ dimbea to̱ buńa ‘ndolo ńena o lee̱le̱no̱ ońola dina lao.’ (Bon. 6:10) We̱ so̱ na ngińa ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱, nde we̱ne̱ na wame̱ne̱ ná So̱ngo̱ ńe o mo̱ń a mapulea wa bwam bo peti.​—Langa Myenge 32:8.

16. Ońola nje jangame̱nno̱ we̱le̱ wonja tiki na bolane̱ pe̱ mo̱ na dibie̱ e?

¹⁶ Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Wuma mudī ma Sango mweno̱, oten nde wonja ńeno̱.” (2 Kor. 3:17) E, Yehova a to̱ndi wonja, a we̱le̱ pe̱ wa ni ndolo o mulema. Nde, a mapula ná o bolane̱ wonj’ango̱ na dibie̱ ná e tate wa. Pondapo̱ o bi beso̱mbe̱ bō̱ bena be mombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba, bena be we̱le̱ babo̱me̱ne̱ o tuna la ńolo di be̱n mbeu a ńolo, o musonje, o banga to̱ o belam ba ngińa buka moyo. Nje ye mbaki ye nde ná, be ná ba bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ ma  son a ponda. Nde o ponda ye̱se̱ nika e matimbise̱ babo̱ bakom, e wanea babo̱ mbeu a ńolo, maboa, to̱ kwedi. (Gal. 6:7, 8) Ben beso̱mbe̱ be mo̱nge̱le̱ ná be wonja, nde be titi mo̱.​—Tito 3:3.

17, 18. (a) Ne̱ni sengane̱ la Loba di mate̱se̱no̱ biso̱ wonja e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di kobisane̱ wonj’a Adam na Eva ba tano̱ ba be̱ne̱ na ni bato ba be̱nno̱ we̱nge̱ e?

¹⁷ O mune̱ mudi, bato baninga o bino̱ bena ba bou ońolana ba bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l e? Ye so̱ mbale̱ ná, sengane̱ la Yehova di mawana ja la bwam na wonja ńa mbale̱. (Mye. 19:8-12) Buka nika, o bolane̱ te̱ wonj’ango̱ na dibie̱​—nika ńe nde kaponda myoyo ma mambenda na bete̱sedi be ke̱nge̱nge̱ ba Loba​—we nde o lee̱ Loba name̱ne̱ pe̱ na bayedi bo̱ngo̱ ná be ná ba lakisane̱ wa o bata bola wa wonja. Mbale̱ ńe nde ná mwano ma Loba mwe nde ná a bole baboledi bao ba jemea wonja ńe ke̱nge̱nge̱, ńena Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.”​—Rom. 8:21.

¹⁸ Adam na Eva ba ta ba be̱ne̱ ni wonja. O mōnda ma Ede̱n, mambenda maninga Loba a bolino̱ babo̱ e? Po̱ buka te̱. Ba si ta bangame̱n da bepuma ba bwele bō̱. (Bbot. 2:9, 17) Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná ni mbenda po̱ e ta bwambi to̱ ná e si ta e te̱nge̱ne̱ e? Ke̱m! Kobisane̱ mo̱ na jita la mambenda bato ba te̱se̱no̱ mena beno̱ eto̱m o jokwa na bupe̱ pe̱.

19. O njika mbadi di mokwabe̱le̱no̱ o timba bato be wonja e?

¹⁹ Yehova a mabolane̱ dibie̱ ke̱ a mabola biso̱ mambenda. O mulopo ma bola biso̱ jita la mambenda, a mokwe̱le̱ biso̱ na we̱lisane̱ o bupe̱ mbend’a ndolo. A mapula ná di die̱le̱ longe̱ lasu kaponda bete̱sedi bao, di singe̱ pe̱ nje ye bobe. (Rom. 12:9) Ekwal’a Yesu o Mudongo ye nde eyembilan ewo̱ ya be belēdi, ońolana e makwalea nde ońola mwanga ma beboledi ba bobe. (Mat. 5:27, 28) Ka Kiṅ’a Janea la Loba, Kristo a me̱nde̱ benga jokwe̱le̱ biso̱ o was’a peńa ná je̱ne̱ lasu la mambo jombwea te̱me̱ la sim na ka ni si te̱m ba be̱ bowan na lao. (Bon. 1:9) A me̱nde̱ pe̱ timbise̱ biso̱ ke̱nge̱nge̱. Dutea ná o si me̱nde̱ pe̱ janane̱ bobe to̱ taka ońola k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱. O sukan, o me̱nde̱ bwane̱ “wonj’a bosangi” Yehova a kakane̱no̱ wa muńe̱nge̱.

20. (a) Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ wonj’ao e? (b) Ne̱ni eyembilan ao yeno̱ ná e be̱ wa muse̱ṅ e?

²⁰ Ye mbale̱ ná to̱ o was’a peńa wonj’asu e me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ myoyo. O njika mbadi e? E me̱nde̱ pula ná o ponda ye̱se̱ ndol’asu ńa Loba na ńa bato nde e tute̱le̱ mo̱. Yehova a mapula ná jembilane̱ mo̱. Wonj’ao e si be̱n moyo; nde a po̱si ná ndolo nde e die̱le̱ mo̱ o me̱se̱ a mabolano̱, na o mbadi a mombweano̱ biso̱. (1 Yohane 4:7, 8) E te̱nge̱n so̱ o kwala ná di me̱nde̱ nde be̱ne̱ wonja ńa mbale̱ buka te̱ ke̱ di be̱n ndolo ka ńa Loba.

21. (a) Ne̱ni David a tano̱ a senga jombwea Yehova e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

²¹ Mo̱ o matimbise̱le̱ masoma ońola jita la “[mambo ma] bwam” Yehova a bolino̱ wa ka, njoaso’a da la mudī, mako̱m ma bwam, mambo ma mudī o mabupe̱no̱, na epolo o be̱ne̱ wonja ńa ke̱nge̱nge̱ e? (Mye. 103:5) Ye te̱ nika, wa pe̱ we ná o timbise̱le̱ ben byala ba muka be o Myenge 16:11 ná: “O malee̱ mba nge’a longe̱; wa wukedi te̱, muńe̱nge̱ mu mabe̱ njoasoa, bonam pe̱ o dia lo̱ngo̱ la mom bebe be̱se̱.” Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ to̱pea ońola misanga ma tiki ma mudī mipe̱pe̱ me o Myenge 16. Mi me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia ne̱ni weno̱ ná o be̱ne̱ longe̱ di peti bonam!