Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Nute̱m na sim a mabwane̱ Yehova muńe̱nge̱”

“Nute̱m na sim a mabwane̱ Yehova muńe̱nge̱”

DIANA a mábuka 80 ma mbu. Mom’ao a ta a be̱ne̱ diboa la Alsaime̱r, a ja o ndabo a dibongo mimbu jita obiana a mawo̱. A ta pe̱ angame̱n lembe̱ kwed’a bana bao ba bome baba na kanse̱r ńa dibe̱. Nde bonasango ba mwemba ma Diana ba ta be̱ne̱ ná e muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱ ke̱ e o Ndabo a Janea to̱ o dikalo.

John a boledi ka muboled’ebondo buka 43 ma mbu. A ta a to̱ndo̱ y’eto̱ti​—mo̱ nde e ta mo̱ longe̱ lao! Nde ese̱le̱ ebol’ebondo ná a bongwe elong’ao ya mbia ewo̱. O nin we̱nge̱ e nde bolea o mwemba. Ba bena ba ta ba bia John kwaṅ ba ta be̱ be̱n te̱ mo̱ o jako̱to̱ne̱ disadi to̱ dinde̱ne̱, ba me̱ne̱ ná a si tuko. A dia te̱ nde muńe̱nge̱.

Nje e boli ná Diana na John ba be̱ muńe̱nge̱ e? Ne̱ni moto ńe o take̱ o mo̱nge̱le̱ na o eyobo eno̱ ná a be̱ muńe̱nge̱ e? Ne̱ni pe̱ moto nu si be̱n pe̱ eto̱t’ao a tano̱ a to̱ndo̱ eno̱ te̱ nde ná a be̱ bonam e? Bibe̱l e mabola biso̱ so̱ṅtane̱, mo̱ ná: “Nute̱m na sim a mabwane̱ Yehova muńe̱nge̱.” (Mye. 64:11) Je ná di so̱ṅtane̱ bwam nin mbal’a mweńa yete̱na di bi nje e mawane̱ muńe̱nge̱ na nje e si mawane̱ mo̱.

MUŃE̱NGE̱ MA SON A PONDA

O bi ná mambo mō̱ me mena ma mawane̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱. O̱nge̱le̱ te̱ bewande̱ be to̱ndo̱ne̱ bena be o latise̱ diba labu, moto muna a yabe̱ye̱no̱ to̱ ńena nu kusi eto̱ti o mwemba. Yi ńai a mambo i mabwesane̱ muńe̱nge̱, nde e te̱nge̱n pe̱, ebanja ma mawa nde na Yehova. Mo̱ nde a te̱se̱ diba, a bola ná mome na muto ba we̱le̱ ya, mo̱ pe̱ nde a mabole̱ m’bē̱ o mwemba.​—Bbot. 2:18, 22; Mye. 127:3; 1 Tim. 3:1.

Nde mambo mō̱ mena ma mabwesane̱ muńe̱nge̱ me nde ná mabe̱ ońola son a ponda. Nje ye ndutu ye nde ná mubaedi mō̱ e ná a si be̱ pe̱ jemea, to̱so̱ kwedi e no̱ngo̱ mo̱. (Hes. 24:18; Hos. 3:1) Bana bō̱ ba makwe̱me̱ bayedi babu na Loba, to̱ mo̱me̱ne̱ pangabe̱ o mwemba. Bana ba Samuel ba si ta ba bolea Yehova ńai ni do̱lisan mo̱, beboledi ba David pe̱ be lenedi mo̱ na mbia mao mbeu a ńolo. (1 Sam. 8:1-3; 2 Sam. 12:11) Yi ńai a mambo i mawana ndutu, seto̱ muńe̱nge̱.

Mulemlem pe̱ nde yeno̱ n’eto̱ti oteten a tumba la Loba, ye ná e bo̱, yen ebe ońola diboa, m’bē̱ ma mbia, to̱ mawengisan o bebokedi. Jita la ba bena ba kusi yin ńai a mawengisan bembi ná be o suba muńe̱nge̱ ebol’abu e tano̱ e wanea babo̱.

Je ná je̱ne̱ na bo̱bise̱ la ńolo ná o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ yi ńai a mambo yena i mabwesane̱ muńe̱nge̱ ye ná i be̱ ońola son a ponda. Nde pat’a muńe̱nge̱ nipe̱pe̱ ńe, muńe̱nge̱ mwena mu matike̱ be̱ to̱ mambo ma tukwa nde. K’eyembilan, Samuel, David, na bape̱pe̱ ba tiki be̱ muńe̱nge̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ ke̱ be oteten a mitakisan.

MUŃE̱NGE̱ MA POND’A BWABA

Yesu a ta a bia nje ye muńe̱nge̱ ma mbale̱. Ke̱ e o mo̱ń obiana a mapo̱ o wase ka moto, ponda bete̱medi bao be tano̱ bwam, a ta a ‘sombise̱ oboso ba [Yehova] ponda ye̱se̱.’ (Min. 8:30) Nde o wase, a ta a be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱ ponda iwo̱. Nde to̱ na nika, Yesu a ta muńe̱nge̱ o bola jemea la Sango. (Yohane 4:34) Nje a bolino̱ o ponda haw’ao ya ndutu isukan e? Bibe̱l mo̱ ná: “O mulopo ma mutam mwena mu ta mu nanga mo̱ oboso, a ta a we̱lisane̱ ebongo a konjo.” (Bon. 12:2, NW) Di be̱n so̱ njo̱m a bwam o jombwea mo̱nge̱le̱ ma Yesu maba jombwea muńe̱nge̱ ma mbale̱.

Ngedi me̱ne̱, 70 ma bokwedi ba ta ba timba na Yesu ombusa babo̱ wa o dikalo. Ba ta muńe̱nge̱ ebanja ba ta ba bola bebolo ba ngińa, ba busise̱ na mo̱me̱ne̱ midī ma bobe. Na Yesu a kwalane̱ babo̱ ná: “Lo si bwa muńe̱nge̱ ná midī ma bobe mi sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’ańu; nde bwa nde muńe̱nge̱ ná mina mańu ma tilabe̱ o mo̱ń.” (Lukas 10:1-9, 17, 20) E, do̱lisane̱ la Loba le mweńa buka eto̱ti ewo̱ ya tobotobo moto eno̱ ná a be̱ne̱. A me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ bokwedi ba jemea​—nika ńe nde lambo di mawane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱.

O ngedi nipe̱pe̱, Yesu a ta nde a kwalisane̱ dimuti. Na mut’a Bonayuda mō̱ a kwala ná ńango a mulēd’ao nunde̱ne̱, Yesu, angame̱n be̱ muńe̱nge̱ jita. Nde Yesu a sai mo̱, a kwala ná: “E, nde bonam na ba ba masenge̱ eyal’a Loba, nde ba ne̱nge̱ mo̱.” (Lukas 11:27, 28) Be̱ la muyedi di mabwesane̱ muńe̱nge̱, nde be̱ne̱ la mulatako na Yehova ońolana we sengane̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱ buka nika.

Na mbale̱, do̱lisane̱ la Loba nde le idubwan a bonam ba mbale̱. To̱ná mitakisan mi titino̱ lambo la muńe̱nge̱, mi si matukwa di so̱ṅtane̱. O diwengisan, lembe̱ la mo̱ na jemea le nde bebukedi be mawane̱ muńe̱nge̱. (Rom. 5:3-5) Omo̱ń a nika, Yehova a mabola ba bena ba lakisane̱ mo̱ mudī mao, muńe̱nge̱ mwe nde dongo diwo̱ l’epum’a mudī. (Gal. 5:22, NW) Nika e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje Myenge 64:11 mi te̱nge̱nno̱ o kwala ná: “Nute̱m na sim a mabwane̱ Yehova muńe̱nge̱.”

Nje yongwane̱ John o benga be̱ muńe̱nge̱ e?

Nika e mateleye̱ ońola nje Diana na John, di kwaledino̱ o bebotedi, ba we̱lino̱ tika be̱ne̱ muńe̱nge̱ ma pond’a bwaba ke̱ be oteten a mitakisan. Diana mo̱ ná: “Na we̱le̱ nde mbame̱ne̱ owas’a diwutamea la Yehova, kana muna a mabolano̱ na sango.” Ne̱ni a bino̱ ná Loba a do̱lisane̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “A namse̱ mba ná na benge te̱ dikalo ponda te̱ na lo̱ o mudumbu.” John, nu bengi be̱ ko̱di o dikalo ombusa mo̱ jese̱le̱ ebol’ao y’ebondo, a teleye̱ nje e wanedi mo̱ jongwane̱ dinde̱ne̱, mo̱ ná: “Botea mbu 1998, ponda ba te̱se̱no̱ mba ka mulēd’a Esukul’a Belongedi ońol’ebol’a Janea, noko buka o mińa maboso.” A bati pe̱ ná: “Ebe̱yedi biso̱ na munj’am di tano̱ di be̱ne̱ mi mimbu mi tombi o bola to̱ njik’ebolo e bolabe̱ biso̱ yongwane̱ biso̱ o lembe̱ din diwengisan. Di s’ombwe̱ to̱ lambo.”

Bape̱pe̱ jita be̱n mbal’a byala ba Myenge 64:11. Di no̱nge k’eyembilan, munasango mō̱ na munj’ao bena ba boledi 30 ma mbu o Bete̱l a Bekombo be Lati ba Amerika. Ba ta ba lomabe̱ o mōnda ka paonia ya tobotobo. Ba ta mbale̱ o jemba ná: “E te̱nge̱n ná moto a bwe ndutu ke̱ a bo̱lo̱ne̱ lambo a to̱ndino̱,” Nde ba bati pe̱ ná: “O titi ná o be̱ o ndutu po̱ko̱po̱ko̱.” Ba pomane̱ we̱le̱ babo̱me̱ne̱ o ebol’a dikalo na mwemba. Ba kwali pe̱ ná: “Di kane̱ ońola mambo ma tobotobo mō̱. Je̱ne̱ la jalabe̱ la mika masu jembe̱ biso̱, di wanea pe̱ biso̱ muńe̱nge̱. Dibokime̱ne̱ di po̱ino̱, bonasango bape̱pe̱ o mwemba ba botedi ebol’a paonia, di kusa pe̱ bonam o be̱ne̱ mokwa ma Bibe̱l maba mena ma ta ma ńaka bwam.”

“MUŃE̱NGE̱ MA BWINDEA”

Ye mbale̱ ná e titi bu o be̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱, midiyo ma bwam na ma bobe mi me̱nde̱ be̱. Nde, Yehova a boli biso̱ byala ba mbaki be tilabe̱ o Myenge 64:11. To̱ o ponda ńena mulema mu bo̱bino̱ biso̱, je ná di be̱ mbaki ná ba bena ba malee̱le̱ ná be nde ‘bate̱m na sim’ tongwea na be̱ jemea to̱na mawengisan o longe̱ labu ba me̱nde̱ “bwane̱ Yehova muńe̱nge̱.” Omo̱ń a nika, di menge̱le̱ belondisedi ba dikaki la Yehova la “mo̱ń a peńa na was’a peńa.” Denge̱ ka ni titi ke̱nge̱nge̱ e me̱nde̱ sumwabe̱ ná bambam. Tumba la Loba le̱se̱ di me̱nde̱ ‘bwa muńe̱nge̱ na sombise̱ pe̱ ponda ye̱se̱’ ońola mambo a me̱nde̱no̱ weka na sebea mo̱.​—Yes. 65:17, 18.

Dutea te̱ muńe̱nge̱ o me̱nde̱no̱ bwa o be̱ne̱ ja la bwam la ke̱nge̱nge̱, na jumwe̱ pe̱ idiba te̱ na ngudi ninde̱ne̱. E be̱ to̱ njika ebango a mulema o tano̱ o be̱ne̱ kwaṅ, o si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ ses’ao. Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná: “Ba si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma kwaṅ to̱ dutea mo̱ o mulema.” Bepumbwedi bena be nde lambo la betańsedi be me̱nde̱ pe̱te̱ lata bandolo. Lodun na lodun la bato lo me̱nde̱ “tańa betańsedi bende̱ne̱,” ka bayedi ba ni ngo̱nded’a 12 la mbu Yesu a pumbwe̱le̱no̱. (Marko 5:42) E me̱nde̱ nde be̱ ninka ná, moto te̱ o wase a me̱nde̱ nde be̱ “nute̱m na sim” o mbadi ni londi mbom, a ‘bwane̱ pe̱ Yehova muńe̱nge̱’ o bwindea na bwindea.