1, 2. (a) Ońola nje Kriste̱n ye beso̱mbe̱ yeno̱ o buka o bwemba te̱nge̱ne̱ ngiń’a midī ma bobe e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea e?

ŃAMULOLOMA Paulo a kobisane̱ longe̱ lasu la Kriste̱n na la bato ba bila be o jane̱ ewe̱nj’a mā. Ye mbale̱ ná bila di manano̱ be nde ba mudī, seto̱ b’eyobo. To̱ná basingedi basu ba si me̱ne̱ne̱no̱ na miso̱, be na mbale̱. Satan na midī mao ma bobe be nde bato ba bwemba ba po̱ko̱po̱ko̱ na ba misomba pe̱. Jombwedi te̱ bia labu la bwemba na misomba mabu je ná jo̱nge̱le̱ ná di titi ná di buka. Kriste̱n ye beso̱mbe̱ tobotobo i me̱ne̱ne̱ biana i bo̱bi. Njika dipita i be̱nno̱ o buka ngiń’a midī ma bobe, ni buki ńa mot’a benama e? Mbale̱ ńe nde ná, beso̱mbe̱ be ná be buka, nde be pe̱ o buka! Ońola nje e? Ońolana be “ngińa o Sango.” Nde be si be̱n buka te̱ ngiń’a Loba. Be longabe̱ pe̱ ońola bwemba. Ka bane̱ bwemba ba longabe̱ bwam, be ‘bo̱ti bewesan ba Loba.’​—Langa Efeso 6:10-12.

² Ke̱ e o kwalea ońola yen edinge̱dinge̱, pondapo̱ Paulo a ta nde o̱nge̱le̱ bewesan sonj’a bila ya Roma i tano̱ be̱ i bo̱to̱. (Bebolo 28:16) Jombweye ońola nje y’edinge̱dinge̱ e te̱nge̱nno̱; nde di make pe̱ nje beso̱mbe̱ bō̱ be makwalano̱ jombwea  mitakisan ba kusino̱, na muse̱ṅ ma bo̱to̱ ewesan a mudī te̱.

3, 4. Ne̱ni mbale̱ ni maso̱be̱ o Bibe̱l ńeno̱ bowan na ngod’a sonj’a bila ńa Roma e?

³ Langa Efeso 6:14. Ngod’a sonj’a Roma e ta e be̱ne̱ eye̱i y’ebapa yena e ta e tata edu’ao. E ta nde e po̱ngo̱be̱ o wamse̱ bodilo ba esungu a mo̱ń y’ewesan. Ni ngodi e ta pe̱ e be̱ne̱ mako̱bo̱n ma ngińa owe̱ni a tano̱ a songe̱ po̱ na diwe̱ndi. Kana mwane̱ bwemba a tano̱ a bomea edu’ao na ngińa, a wusa so̱ jana na mbaki ńe̱se̱.

⁴ Mulemlem pe̱ nde mbale̱ di mokwano̱ o Eyal’a Loba e matatano̱ biso̱ na belēdi ba mpoṅ. (Yohane 8:31, 32; 1 Yohane 4:1) E me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o bo̱to̱ “ngut’a bwanga” nika ná, o die̱le̱ longe̱ lasu kaponda bete̱sedi be te̱m na sim ba Loba, yete̱na di be̱n ndolo ninde̱ne̱ ńa mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba. (Mye. 111:7, 8; 1 Yohane 5:3) O mbat’a nika, di be̱n te̱ so̱ṅtane̱ la bwam la mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba, je ná di lingea yi mbale̱ na mbaki ńe̱se̱ oboso ba basingedi.​—1 Pet. 3:15.

5. Ońola nje jangame̱nno̱ to̱po̱ mbale̱ e?

⁵ Di bo̱ti te̱ mbal’a Bibe̱l ka mbo̱ti, di me̱nde̱ we̱le̱ die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ mo̱, di to̱po̱ pe̱ mbale̱ ponda ye̱se̱. Ońola nje di s’angame̱nno̱ to̱po̱ mpoṅ e? Ońolana mpoṅ mwe nde ewesan a ngińa ewo̱ ya Satan. Mu me̱nse̱ nu nu mato̱pe̱ mo̱ sese name̱ne̱ pe̱ na nu nu madube̱ mo̱. (Yohane 8:44) Ońola nika, to̱ná di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di mawe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná di si to̱po̱ mpoṅ. (Efe. 4:25) Nde nika e titi bu. Abigail nu be̱n nde 18 la mbu mo̱ ná: “To̱po̱ la mbale̱ di si me̱ne̱ne̱ ka lambo le muse̱ṅ ponda ye̱se̱, sepo̱n ke̱ mpoṅ mwe ná mongwane̱ wa o busa o bete̱medi ba ndutu.” Nde ońola nje so̱ a mawe̱no̱ o to̱po̱ mbale̱ e? Mo̱ ná: “Ponda te̱ na mato̱po̱no̱ mbale̱, na be̱n doi la mulema di sangi oboso ba Yehova. Bayedi bam na mako̱m mam ba bi ná be ná ba lakisane̱ mba.” Viktoria nu be̱n 23 ma mbu mo̱ ná: “We ná o kusa midoman ke̱ o to̱pi mbale̱, o lingea pe̱ dube̱ lo̱ngo̱. Nde tombwane̱ le bonde̱ne̱: O matombwane̱ lakisane̱, o bata sisea be̱be̱ na Yehova, o tombwane̱ pe̱ edub’a ba ba to̱ndi wa.” Na mbale̱, ye muse̱ṅ o benga “bomea mbale̱ o bedue” ponda ye̱se̱.

6, 7. Ońola nje te̱me̱ la sim leno̱ bowan na ngut’a bwanga e?

⁶ Pat’a ngut’a bwanga po̱ sonj’a Roma i tano̱ i bo̱to̱ o ńo̱ṅo̱n a boso e ta nde ńa bebapa ba beye̱i be longabe̱ ewo̱ te̱ omo̱ń a yene̱. Ben beye̱i be ta be niabe̱ ńai be mabe̱no̱ te̱ite̱i n’ebap’a bwanga bao; nde be kakabe̱ na musinga m’eyobo a ńama ba tano̱ ba tombise̱ o mako̱bo̱n na o bekwe̱n. Jita la be bebapa ba beye̱i be kakabe̱ n’eyobo a ńama be ta be kudumane̱ dine̱ dongo la mo̱ń la ńolo. Ni ńai a bebo̱tedi be si ta be bola sonj’a bila epolo o souse̱ ńolo o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱, e ta pe̱ e pula ná ombweye ponda te̱ ná be bebapa ba beye̱i be nanga o epol’abu. Nde y’ewesan ao e ta yeka ná po̱ to̱ nke̱ti ba si tuba mo̱ mulema to̱ elongi epe̱pe̱ e kwe̱ longe̱.

⁷ A se̱ edinge̱dinge̱ e te̱nge̱n e malee̱ ne̱ni bete̱sedi ba Yehova be te̱m na sim be matatano̱ mulema masu ma mudī e! (Min. 4:23) Ka nje te̱ sonj’a bila e si me̱nde̱no̱ wengisane̱ ngut’ao ń’eye̱i na nipe̱pe̱ ni po̱ngo̱be̱ n’elongisan e bo̱bi buk’eye̱i, nika pe̱ nde biso̱ pe̱ di si me̱nde̱no̱ wengisane̱ bete̱sedi ba Yehova be te̱m na sim, na nje ye bwam o miso̱ masu. Je̱ne̱ lasu la mambo la bato ba titi ke̱nge̱nge̱ di titi ná di bola biso̱ betatedi be mapule̱ biso̱. (Min. 3:5, 6) O diwengisan, di mombwea ponda te̱ ná be  ‘bebapa ba beye̱i’ Yehova a bolino̱ biso̱ be nanga biso̱ o bwanga.

8. Ońola nje yeno̱ mweńa o tingame̱ na bete̱sedi ba Yehova e?

⁸ O yo̱ki je̱ne̱ ponda iwo̱ biana bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova be bodilo to̱so̱ ná be mawutise̱ wonj’ango̱ e? Daniel ńe bodun ba 21 ma mbu mo̱ ná: “Balēdi na mane̱ mako̱m m’esukulu ba yo̱ki yo̱ye̱ mba ońolana na madie̱le̱ longe̱ lam bupisane̱ Bibe̱l. Ponda po̱ e po̱i ńena na bo̱lo̱ne̱no̱ lakisane̱, na bwa pe̱ ndutu jita.” Nde ne̱ni eno̱ senga tatan e? Mo̱ ná: “Ne̱n muse̱ṅ ma die̱le̱ longe̱ lam bupisane̱ bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova. ‘Mako̱m mam’ mō̱ ma botedi o ńo̱ banga, bape̱pe̱ bese̱le̱ esukulu. Nik’e ta ndutu o je̱ne̱ ne̱ni malonge̱ mabu ma timbino̱ be̱ bobe. Yehova a matata biso̱ na mbale̱.” Munańango Madison ńe 15 la mbu mo̱ ná: “Nika ńe mba ewe̱nji o tingame̱ na bete̱sedi ba Yehova, na samba pe̱ nje mako̱m mam ma mo̱nge̱le̱no̱ ná e te̱nge̱n o bola.” Ne̱ni a malembe̱no̱ e? Mo̱ ná: “Na mo̱nge̱le̱ mbame̱ne̱ ponda ye̱se̱ ná na bambe̱ dina la Yehova, na ná makekisan me nde mbadi po̱ Satan a matakise̱no̱ mba. Ponda te̱ na mabukano̱ mitakisan, na mabwane̱ mbame̱ne̱ muńe̱nge̱.”

9-11. (a) Njika betambi ba bila ba mudī Kriste̱n i mabo̱to̱no̱ e? (b) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o langwa myango ma bwam na bo̱bise̱ la ńolo e?

⁹ Langa Efeso 6:15. Sonj’a bila ńa Roma e si ta be̱be̱ o wala o bila ke̱ e si bo̱ti betambi bao. Be betambi bena be ta ka silipas be ta nde be po̱ngo̱be̱ na nde̱ki ilalo ya eyobo a ńama e kakabe̱ ńai be maleano̱ mo̱ myende bwam. Di longabe̱ la be betambi di ta di bola ná be je pond’a bwaba, be bo̱bise̱ pe̱ mo̱ ńolo.

¹⁰ Betambi ba sonj’a Roma be ta bongwane̱ babo̱ o buka o bila, nikame̱ne̱ pe̱ nde betambi ba bila ba mudī ba Kriste̱n be mongwane̱no̱ babo̱ o langwa mwe̱ndi ma musango. (Yes. 52:7; Rom. 10:15) Nde to̱ na nika, e mapula te̱ nde ngiń’a mulema o kwalisane̱ bato ke̱ epolo ye̱ne̱ne̱. Eso̱mb’a moto e belabe̱ ná Bo, e be̱n 20 ma mbu mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ o te̱ye̱ mako̱m mam m’esukulu dikalo. Na me̱ne̱ nde biana na si ta na bia nje kwala. Na si bi nje e ta be̱ yeka mba. Tatan ne muńe̱nge̱ o te̱ye̱ babo̱ dikalo.”

¹¹ Jita la beso̱mbe̱ di so̱i ná m’boṅsan ma bwam mu mongwane̱ babo̱ o te̱ dikalo na bo̱bise̱ la ńolo. Ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná o boṅsane̱ e? Yulia, ngo̱ndedi ńa 16 la mbu mo̱ ná: “Na yo̱ki we̱le̱ kalat’a bebokedi o mukuta mam m’esukulu, nde na lambe̱ toi o senga mo̱nge̱le̱ na bedubedi ba mako̱m m’esukulu. Nde na dutea o nje ye ná yongwane̱ babo̱. M’boṅsan mu mongwane̱ mba o kwalisane̱ babo̱ ońola to̱ti la tobotobo le ná di wanea babo̱ tombwane̱.” Makenzie, ngo̱ndedi ńa 23 ma mbu mo̱ ná: “We te̱ muyao, o bia pe̱ lambe̱ toi, we ná o bia nje mako̱m mo̱ngo̱ ma mo̱nge̱le̱no̱. Na mawe̱ ná na lange kalati ye̱se̱ ya bebokedi i mombweye̱ beso̱mbe̱. Ne so̱ ná na loma babo̱ o langa Bibe̱l to̱ wala o jw.org o so̱ mambo me ná mongwane̱ babo̱.” Yin mboṅ i malee̱le̱ ná m’boṅsan ma bwam mu mongwane̱ ná “betambi” bo̱ngo̱ baleye myende mo̱ngo̱ bwam.

12, 13. Njika “nke̱ti ma wea” mō̱ Satan a mabolane̱no̱ e?

¹² Langa Efeso 6:16. “Ngub’a” sonj’a bila ńa Roma e tano̱ e bambe̱ e ta ebapa, e kudumane̱ pe̱ mo̱ botea o makata nate̱na o mabo̱ngo̱ mao. Nguba e ta e tata mo̱ ná a si numabe̱ nke̱ti, po̱, to̱ jo̱ngo̱.

 ¹³ “Nke̱ti ma wea” mō̱ Satan eno̱ ná angwa wa mwe nde mpoṅ te̱nge̱ne̱ Yehova. A mapula ná wo̱nge̱le̱ ná Yehova a si mombwea wa, a si to̱ndi pe̱ to̱ wa. Ida ńe 19 la mbu ńe o janane̱ be besengedi mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na masenga biana Yehova a titi mba be̱be̱, na ná a si mapula pe̱ to̱ ná na be̱ mo̱ diko̱m.” Ne̱ni a manane̱no̱ ben besengedi e? Ida mo̱ ná: “Ndongame̱n i mongwane̱ mba jita o jembe̱ dube̱ lam. Na ta be̱ na ja esibe̱ bola jalabe̱, na din jo̱nge̱le̱ ná to̱ moto a si me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o senga nje na makwalano̱. Tatan na maboṅsane̱ ndongame̱n, na we̱ pe̱ o jalabe̱ ngedi iba to̱ ilalo. Nika ńe ndutu, nde na masenga bwam ke̱ na boli nika. Mwemba pe̱ mu membe̱ mba. Na mabusane̱ mbaki ponda ye̱se̱ o ndongame̱n ná Yehova a to̱ndi mba.”

14. Njika mbale̱ myango ma Ida mi mabonde̱no̱ e?

¹⁴ Myango ma Ida mi mabonde̱ nin mbale̱ ńe mweńa ná: Nguba ni lulabe̱ na dia ni ta ni bolabe̱ sonj’a bila e ta nde e be̱ne̱ mame̱ne̱ ma si matukwe̱. Nde ngub’asu ńa dube̱ mo̱ e titi nika, mame̱ne̱ mao me ná ma wuta, to̱ kola. Moto te̱ nde a mapo̱se̱. (Mat. 14:31; 2 Tes. 1:3) Ye so̱ mweńa jita ná di longe dube̱ lasu!

15, 16. Ne̱ni dipita leno̱ ka mbidi e?

¹⁵ Langa Efeso 6:17. Mbidi sonj’a bila ya Roma i tano̱ i bo̱to̱ mu ta mu longabe̱ ńai mu makudumane̱no̱ mo̱ mulopo, ńingo, na boso. Mbidi mō̱ mi ta mi be̱ne̱ dibomedi ná sonja e we̱le̱ bambe̱ mo̱ o dia.

 ¹⁶ Ka nje te̱ mbidi mu tano̱ mu tata bo̱ngo̱ ba sonj’a bila, name̱ne̱ pe̱ nde “dipita la jongise̱” di matatano̱ mo̱nge̱le̱ masu. (1 Tes. 5:8; Min. 3:21) Dipita di masoke̱ mo̱nge̱le̱ masu o makaki ma Loba, na jongwane̱ pe̱ ná mitakisan mi si bo̱bise̱ biso̱. (Mye. 27:1, 14; Bebolo 24:15) Nde di mapula te̱ ná “mbidi” masu mu tate biso̱, di bo̱te mo̱ o mulopo, di si kwe̱ mo̱ o dia.

17, 18. (a) Ne̱ni Satan eno̱ ná a tute̱le̱ biso̱ o sumwa mbidi masu e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di si malo̱ndo̱be̱ na was’a Satan e?

¹⁷ Ne̱ni Satan eno̱ ná a tute̱le̱ biso̱ o sumwa mbidi masu e? Jombweye te̱ nje a kekino̱ bolane̱ Yesu. A ta a bia bwambwam ná Yesu a be̱n dipita la janea mbel’a moto. Nde Yesu a ta angame̱n jenge̱le̱ natē̱ niponda Yehova a te̱se̱no̱ e po̱. Nde oboso ba nika, a ta angame̱n se̱le̱ taka, a wo̱ pe̱. Satan a boli so̱ Yesu epolo ná a be̱ mwanedi ke̱ ni ponda e si po̱i. A kwalane̱ Yesu ná, owe̱ te̱ mo̱, a mabola mo̱ bekombo ba mundi ma wase ná aneye mo̱ o di dibokime̱ne̱. (Lukas 4:5-7) Mulemlem pe̱ na biso̱, a bi ná Yehova a kakane̱ biso̱ mambo ma bwam o was’a peńa. Nde jangame̱n jenge̱le̱, o tatan pe̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. Satan a masebea so̱ biso̱ epolo tatan o bwane̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱ muńe̱nge̱. A mapula ná di se̱le̱ nde pulise̱ sango ná di be̱ne̱ di longe̱ tatan; denge̱ Janea la Loba.​—Mat. 6:31-33.

¹⁸ Ka jita la beso̱mbe̱, munańango Kiana nu be̱n 20 ma mbu a s’ese̱le̱ ná a lo̱ndo̱be̱. Mo̱ ná: “Na bi ná Janea la Loba nde le mpo̱m ma dipita mu me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan masu.” Ne̱ni din dipita di bam di be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ mao na beboledi bao tatan e? Mo̱ ná: “Dipita la Paradisi di mo̱nge̱le̱ mba ná mambo ma nin wase me nde ońola son a ponda. O mulopo ma we̱ na ngińa o be̱ne̱ epolo na dina o nin wase, na mabolane̱ nde pond’am na ngud’am o bolea Yehova.”

19, 20. Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ jangwa o bolane̱ Eyal’a Loba e?

¹⁹ Po̱ ńena sonj’a Roma e tano̱ e bolane̱ o ponda Paulo a tilino̱ leta lao, e ta nde ńa bwaba ba lambo ka 50 ma se̱ntimeta, e ta pe̱ nde ońola ewe̱nj’a mā. Njo̱m po̱ sonj’a Roma i tano̱ bane̱ bwemba ba po̱ko̱po̱ko̱ e ta nde ná i ta be̱ i bolane̱ po̱ abu buńa te̱ o tuna babo̱me̱ne̱.

²⁰ Paulo mo̱ ná Eyal’a Loba ye nde ka po̱ Yehova a bolino̱ biso̱. Nde jangame̱n jokwa bolane̱ mo̱ na dibie̱ ke̱ di malingea dube̱ lasu, to̱ ke̱ di mate̱se̱ jo̱nge̱le̱ lasu. (2 Kor. 10:4, 5; 2 Tim. 2:15) Ne̱ni weno̱ ná o be̱ jangwa o bolane̱ mo̱ e? Sebastian ńe 21 ma mbu mo̱ ná: “Na ko̱lo̱ngo̱ne̱ o tila mwemba mō̱ m’epas’a Bibe̱l te̱ na malangano̱. Ne o kombe̱ bepasi ba Bibe̱l na to̱ndino̱ tobotobo. Nik’e mongwane̱ mba o bata so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova.” Daniel di se̱le̱no̱ kwalea omo̱ń mo̱ ná: “O bolanga bam ba Bibe̱l na mako̱te̱le̱ bepasi be ná bongwane̱ bato o dikalo. Na so̱i ná bato ba makasa Eyala ke̱ ba me̱ne̱ ná o to̱ndi Bibe̱l, o mawe̱ pe̱ o jongwane̱ babo̱.”

21. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa Satan na midī ma bobe bo̱ngo̱ e?

²¹ Ka nje te̱ beso̱mbe̱ din jokwa di to̱pedino̱ be lee̱le̱no̱, di s’angame̱n bwa Satan na midī ma bobe bo̱ngo̱. Ye mbale̱ ná be ngińa, nde seto̱ buka Yehova. Omo̱ń a me̱se̱ ba si be̱n longe̱ la bwindea. O ponda Janea la ikol’a mbu la Kristo, ba me̱nde̱ we̱le̱be̱ o beboa, nde ba ńamsabe̱ ombusa ponda. (Bbī. 20:1-3, 7-10) Di bi musinged’asu, misomba mao, na mo̱nge̱le̱ mao. Na jongwane̱ la Yehova, je ná di te̱nge̱ne̱ mo̱!