1, 2. (a) Oboso ná a mawo̱, njika lambo Yesu a langwedino̱ bokwedi bao e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Ońola nje yeno̱ mweńa ná di ne̱nge̱ o mulema ońola njika njo̱m di mate̱no̱ dikalo e? (c) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea e?

O Y’EBIAMU e sukan na kwed’ao, Yesu a kwalisane̱ bokwedi bao pond’a bwaba, a bola babo̱ mbaki ná a be̱ne̱ne̱ babo̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. Na mo̱ a langwea pe̱ babo̱ munia ma mudiki ma wań di kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱. Tongwea na mu munia, Yesu embe̱ bokwedi bao ná ba ‘[benge] ya bepuma jita,’ nika ná, ba be̱ titimbe̱ o langwa mwe̱ndi ma Janea.​—Yohane 15:8.

² Nde, Yesu a si langwedi bokwedi bao buka te̱ nje bangame̱nno̱ bola, a langwedi pe̱ babo̱ ońola nje bola nika. A boli babo̱ njo̱m ońola nje bangame̱nno̱ benga te̱ dikalo. Ońola nje yeno̱ biso̱ mweńa o jombwea yin njo̱m e? Di ne̱nge̱ te̱ o mulema masu njo̱m jangame̱nno̱ benga te̱ dikalo, nika e matute̱le̱ biso̱ o be̱ titimbe̱ o bola ‘matumba me̱se̱ mboṅ.’ (Mat. 24:13, 14) Jombweye njo̱m ine̱i Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ ya benga te̱ dikalo. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ońola mabea mane̱i Yehova a bolino̱ biso̱ mena ma mongwane̱ biso̱ o benga ya bepuma na titimbe̱.

3. (a) Njika njo̱m ya te̱ dikalo i maso̱be̱ o Yohane 15:8 e? (b) Beńe̱nge̱ń ba munia ma Yesu be nde edinge̱ding’a nje e, ońola nje pe̱ y’elangisan e te̱nge̱nno̱ e?

³ Njo̱m a boso di mate̱no̱ dikalo ńe nde ná di busise̱ edub’a Yehova na sangise̱ pe̱ dina lao oboso ba bato ba benama. (Langa Yohane 15:1, 8.) Maka ná Yesu a langisane̱ Sango, Yehova, na musaedi, to̱ mupo̱nge̱ mōnda, nu mase̱ beńe̱nge̱ń. Yesu a langisane̱ mo̱me̱ne̱ na mudiki ma wań, to̱so̱ botina, bokwedi bao pe̱ mikanjo. (Yohane 15:5) O mun munia, beńe̱nge̱ń be so̱ nde edinge̱ding’a bepuma bokwedi ba Yesu ba mayano̱. Yesu a langwedi bamuloloma bao ná: “Tete̱ a mabusisabe̱ nde n’edube, ke̱ lo maya bepuma jita.” Ka nje te̱ mudiki ma wań mu maye̱ beńe̱nge̱ń ba bwam mu malonde̱no̱ musaedi n’edube, nika nde biso̱ pe̱ di mabusise̱no̱ edub’a Yehova ke̱ di malangwa mwe̱ndi ma Janea na ngud’asu ńe̱se̱.​—Mat. 25:20-23.

4. (a) O njika mbadi di masangise̱no̱ dina la Loba e? (b) Ne̱ni o masengano̱ o bia ná o be̱n edube o sangise̱ dina la Loba e?

⁴ O njika mbadi ebol’asu ya dikalo e masangise̱no̱ dina la Loba e? Di titi ná di bata sangise̱ dina la Loba, ebanja le bosangi o ńai ni londi mbom. Nde maka nje muto̱ped’a mudī Yesaya a kwalino̱ ná: “Yehova ńa mamuti nde lo do̱lino̱ langa bosangi.” (Yes. 8:13) Di masangise̱ nde dina la Loba ke̱ di malanga mo̱ bonde̱ne̱ buka mina me̱se̱, na jongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o langa mo̱ bosangi. (Mat. 6:9) K’eyembilan, di malangwa te̱ mbale̱ jombwea bede̱mo ba betańsedi ba Yehova na mwano mao, je nde o jongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ ná mpoṅ na mibakan Satan a lule̱no̱ te̱nge̱ne̱ Yehova mi titi mbale̱. (Bbot. 3:1-5) Niponda pe̱ jeno̱ o jongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ ná Yehova a dongame̱n “o kusa sesa n’edube na ngińa,” je nde o sangise̱ dina la Loba. (Bbī. 4:11) Munasango Rune ńe paonia etum a 16 la mbu mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ Muweked’a misipo jita la masoma ná a boli mba edube o be̱ mboṅ ao. Nika e mabola mba ńo̱ngi o bata te̱ dikalo.”

5. (a) Njika njo̱m a te̱ la dikalo ńe o Yohane 15:9, 10 e? (b) Ne̱ni Yesu a kikino̱ ńo̱ng’a be̱ titimbe̱ e?

⁵ Langa Yohane 15:9, 10. Ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ di to̱ndino̱ Yehova na Yesu ńe nde njo̱m a mweńa di mate̱no̱ dikalo la mwe̱ndi ma Janea. (Marko 12:30; Yohane 14:15) Yesu a si langwedi bokwedi bao buka te̱ ná ba be̱ o ndol’ao, nde ná ba ‘je o ndol’[ao],’ nika ná ba tingame̱ o ndol’ao. Ońola nje e? Ońolana die̱le̱ la longe̱ ka mokwed’a mbale̱ ńa Kristo mbu te̱ ombusa mune̱ di mabaise̱ titimbe̱. Yesu a bolane̱ eyal’a “ja” ngedi jita o yi son epas’a Betiledi ya Yohane 15:4-10, ná bokwedi bao ba so̱ṅtane̱ ná e me̱nde̱ pula ná ba be̱ titimbe̱.

6. Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di mapula ja o ndol’a Kristo e?

⁶ Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di mapula ja o ndol’a Kristo ná di benge do̱lisane̱ mo̱ e? Ke̱ di mane̱nge̱ mambenda ma Yesu. Yesu e nde langwea biso̱ o patape̱m ná, ‘Bińo̱ sengane̱ mba.’ E nde o baise̱ biso̱ ná di bole nje mo̱me̱ne̱ pe̱ a bolino̱, ebanja a bati pe̱ ná: “Kana mba na tano̱ na ne̱nge̱ mbend’a Tete̱, nde na ja o ndol’ao.” Yesu a boli biso̱ eyembilan.​—Yohane 13:15.

7. Njika mulatako mwe oteten a ndolo na sengane̱ e?

⁷ Yesu a lee̱le̱ mulatako mwe oteten a ndolo na sengane̱ ponda a kwalisane̱no̱  bokwedi bao ná: “Nu ńaledi mbend’am, a ne̱nge̱ pe̱ mo̱, mo̱ nde e nu nu to̱ndi mba.” (Yohane 14:21) Omo̱ń a nika, di ne̱nge̱ te̱ mbend’a Yesu ńa te̱ dikalo, biso̱ pe̱ je nde o lee̱le̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ Loba ebanja mambenda ma Yesu ma mawa nde na Tet’ao. (Mat. 17:5; Yohane 8:28) Di lee̱le̱ te̱ ndolo, Yehova na Yesu pe̱ ba me̱nde̱ benga to̱ndo̱ biso̱.

8, 9. (a) Njika njo̱m nipe̱pe̱ di be̱nno̱ o te̱ dikalo e? (b) Ońola nje byala ba Yehova be o Hesekiel 3:18, 19 na 18:23 be matute̱le̱no̱ biso̱ o benga te̱ dikalo e?

⁸ Di be̱n njo̱m nipe̱pe̱ ńa walane̱ ebol’asu ya dikalo oboso. Di mate̱ nde dikalo o bola jome̱le̱. Bibe̱l e mato̱pea ońola Noa ka ‘mulangwedi.’ (Langa 2 Petro 2:5.) Dikalo a te̱no̱ oboso ná Mpupe mu mapo̱ di ta pe̱ nde o jome̱le̱ bato ońola beńamsedi be ta bangame̱n po̱. Ońola nje di makwalano̱ nika e? Maka nje Yesu a kwalino̱: “Ebanja kana e tano̱ o mińa mi ta oboso ba mpupe ma dibumbe, ba da, ba ńo̱, ba bā, ba bolabe̱ o diba, nate̱na buńa Noa ingedino̱ o elimbi, esibe̱ so̱ṅtane̱ to̱ lambo natē̱ mpupe ma dibumbe mu po̱, mu bo̱le̱ babo̱ be̱se̱ diboma, nika nde e me̱nde̱no̱ pe̱ be̱ o [byukedi] ba Mun’a moto.” (Mat. 24:38, 39) To̱ná bato ba si tano̱ ba lambe̱ toi, Noa a ta a tingame̱ o langwa mwe̱ndi ma jome̱le̱ mu ta mu bolabe̱ mo̱.

⁹ O nin we̱nge̱, di mate̱ mwe̱ndi ma Janea o bola bato epolo ná bokwe mwano ma Loba ońola mbel’a moto. Mulemlem ka Yehova, ńo̱ng’asu ńe nde ná bato ba kase mu mwe̱ndi ná ba “[benge] be̱ longe̱.” (Hes. 18:23) Niponda pe̱ jeno̱ o jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, na o bepolo ba ntelele, je nde o jome̱le̱ dimuti ná Janea la Loba di me̱nde̱ po̱ ńamse̱ nin was’a bobe.​—Hes. 3:18, 19; Dan. 2:44; Bbī. 14:6, 7.

10. (a) Njika njo̱m a te̱ la dikalo ni kwalabe̱ o Mateo 22:39 e? (b) Langwa ne̱ni Paulo na Silas bongwane̱no̱ mutated’a ndabo a beboa o Filipi.

¹⁰ Njo̱m nipe̱pe̱ ńe mweńa ńa bata walane̱ ebol’asu ya dikalo oboso ńe nde ná: Di mate̱ nde dikalo ońolana di to̱ndi bato. (Mat. 22:39) Ni ndolo nde e mongwane̱ biso̱ o be̱ titimbe̱ o y’ebolo, di memba ná bato be ná ba tukwa milema mabu ke̱ bete̱medi babu be tuko. Jombweye te̱ myango ma ńamuloloma Paulo na mwenj’ao ń’ebolo Silas. O mundi ma Filipi, bate̱nge̱ne̱ mbale̱ ba ta ba we̱le̱ bā na mwenj’ao o beboa. Oteten a bulu, na dibokime̱ne̱ soa la mińangadu dinde̱ne̱ di souse̱ eyot’a ndabo a beboa, mo̱mbe̱ me̱se̱ ma telame̱. Mutated’a ndabo a beboa a bo bo̱ngo̱ ná bato ba beboa ba ńi mīla, a pula bwa mo̱me̱ne̱. Na Paulo a kwala na doi la mo̱ń ná: “O s’e̱nse̱ wame̱ne̱ sese.” Na nu mutatedi nu bo bo̱ngo̱ a baise̱ ná: “Na bole nje, nde nongisabe̱ e?” Na babo̱ ba kwalane̱ mo̱ ná: “Dube̱ Sango Yesu Kristo, nde o me̱nde̱ jongisabe̱.”​—Bebolo 16:25-34.

11, 12. (a) Nje myango ma mutated’a ndabo a beboa mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea ebol’asu ya dikalo e? (b) Ońola nje benga te̱ dikalo e?

¹¹ Nje myango ma mutated’a ndabo a beboa mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea  ebol’asu ya dikalo e? Maka ná: Mulema mao mu tuko nde ombusa soa la mińangadu, na mo̱ a baise̱ jongwane̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱, milema ma bato bō̱ bena ba se̱le̱ bange̱ mwe̱ndi ma Bibe̱l mena mi tukwa, ba baise̱ jongwane̱ ke̱ ba kusi mitakisan mi souse̱ babo̱. K’eyembilan, bato bō̱ ba mōnda masu be ná ba ńo̱sea ońolana ba bo̱lo̱ne̱ ebol’abu o mbad’epańpań. Kwed’a diba ńe ná e sine̱le̱ bō̱ milema. Bape̱pe̱ be ná ba bwa ndutu ninde̱ne̱ ońola diboa to̱ kwed’a ńandolo. Mambo ka ma ma bolane̱ te̱, bato bō̱ bena ba ńo̱sedi be ná ba baise̱ ná, ‘Na bole nje, nde nongisabe̱ e?’ Yi ńai a bato ye ná i to̱ndo̱ senga mwe̱ndi masu ma dipita ke̱ di dongame̱n babo̱ ka nged’a boso.

¹² Ońola nika, di bengi te̱ walane̱ ebol’asu ya dikalo oboso na jemea, di me̱nde̱ we̱le̱ kwalisane̱ bato o ponda ńena beno̱ be̱be̱ o kasane̱ biso̱ lo̱ko̱mea di mawaneano̱ babo̱. (Yes. 61:1) Saloti ńena ńe mute̱ dikalo ńa pond’a mususu ye 38 ma mbu we̱nge̱ mo̱ ná: “Bato o nin we̱nge̱ ba pambilane̱. Ba be̱n ńo̱ngi o senga myango ma bwam.” Munańango Eivor pe̱ ńe paonia ye we̱nge̱ 34 ma mbu mo̱ ná: “Bato jita ba ńo̱sedi we̱nge̱ buka o mińa mi tombi. Na be̱n ńo̱ngi o jongwane̱ babo̱. Nika e matute̱le̱ mba o te̱ dikalo.” Na mbale̱, ndol’a bato ńe nde njo̱m a bwam ńa benga te̱ dikalo!

13, 14. (a) Njika jabea di kwalabe̱ o Yohane 15:11 e? (b) Ne̱ni muńe̱nge̱ ma Yesu mweno̱ ná mu be̱ masu e? (c) Ne̱ni muńe̱nge̱ mu masue̱le̱no̱ biso̱ o ebol’a dikalo e?

¹³ O ni pond’ebiamu e sukan oboso ná Yesu a mabwabe̱, a kwalisane̱ pe̱ bamuloloma bao ońola ńai na ńai a mabea mena ma me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o ya bepuma na titimbe̱. Ma mabea me nde nje e, ne̱ni pe̱ ma mawaneano̱ biso̱ tombwane̱ e?

¹⁴ Jabea la muńe̱nge̱. Mo̱ ebol’a dikalo la Janea ye nde biso̱ mūna e? Ke̱m. Ombusa mo̱ langwa munia mao ma mudiki ma wań, Yesu a kwali ná biso̱ bate̱ dikalo la Janea di me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱. (Langa Yohane 15:11.)Yesu a boli biso̱ mbaki ná muńe̱nge̱ mao mu me̱nde̱ be̱ na biso̱. Ne̱ni e? Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwalea, Yesu a langisane̱ mo̱me̱ne̱ na bwele, nika ná mudiki ma wań, bokwedi bao pe̱ ka mikanjo. Bwele nde bo bambe̱ mikanjo. Etum te̱ mikanjo mi tingame̱no̱ na mo̱, mi makusa madiba na mańe̱nguńe̱ngu ba mawe̱ na bwele. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱, etum te̱ di tingame̱no̱ na Kristo, di mabupe̱no̱ matanga mao na batabata, di mabe̱ne̱ mulemlem ma muńe̱nge̱ a tano̱ a be̱ne̱ ke̱ a mabola jemea la Tet’ao (Yohane 4:34; 17:13; 1 Pet. 2:21) Hana ńe paonia buka 40 ma mbu we̱nge̱ mo̱ ná, “Muńe̱nge̱ na mabwano̱ ke̱ na wu o dikalo mu matute̱le̱ mba o benga bolea Yehova.” Na mbale̱, muńe̱nge̱ mu mabola biso̱ ngudi o benga te̱ dikalo to̱ di be̱ nde o mōnda bato ba si malambe̱no̱ toi.​—Mat. 5:10-12.

15. (a) Njika jabea di kwalabe̱ o Yohane 14:27 e? (b) Ońola nje musango mu mongwane̱no̱ biso̱ o benga ya bepuma e?

¹⁵ Jabea la musango. (Langa Yohane 14:27.) Oboso ba y’ebiamu e se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a langwedi bamuloloma bao ná: “Na mabola bińo̱ musango mam.” Ne̱ni di jabea, nika ná musango mao, mu mongwane̱no̱ biso̱ o ya bepuma e? Niponda jeno̱ o lee̱le̱ titimbe̱, mulema mwe biso̱ musango, ebanja di bi ná di mabwese̱ Yehova na Yesu muńe̱nge̱. (Mye. 149:4; Rom. 5:3, 4; Kol. 3:15) Munasango Ulf ńe o ebol’a pond’a mususu etum a 45 ma mbu we̱nge̱ mo̱ ná, “Ebol’a dikalo e mawanea mba wo̱lo̱,  nde e mabola mba mutam ma mbale̱, e bola pe̱ longe̱ lam janda.” A se̱ masoma jeno̱ ná di kusi din jabea la musango ma mulema!

16. (a) Njika jabea di kwalabe̱ o Yohane 15:15 e? (b) Ne̱ni bamuloloma ba wusano̱ tika be̱ mako̱m ma Yesu e?

¹⁶ Jabea la mulatako ma diko̱m. Yesu a bo̱le̱no̱ langwea bamuloloma bao ná ńo̱ng’ao ńe nde ná muńe̱nge̱ mabu “mu londe mbom,” a tele̱ye̱ babo̱ mweńa ma lee̱le̱ ndol’a mbale̱. (Yohane 15:11-13) Denge̱ a makwala ná: “Na bele̱ bińo̱ ná mako̱m.” A se̱ jabea la tiki o be̱ diko̱m la Yesu e! Nje bamuloloma ba tano̱ bangame̱n bola o tika be̱ mako̱m mao e? Ba ta bangame̱n ‘wala na [benga] ya bepuma.’ (Langa Yohane 15:14-16.) Lambo ka mimbu miba oboso ba ponda, Yesu a ta anea babo̱ ná: “Nde o ngea lo malano̱ bińo̱ langwa ná: ‘Janea la mo̱ń jā be̱be̱.’” (Mat. 10:7) O y’ebiamu e sukan so̱, embe̱ babo̱ o be̱ titimbe̱ o ebolo yena ba botedino̱ o bola. (Mat. 24:13; Marko 3:14) Londise̱ la byanedi ba Yesu di si ta bu, nde ba wusa tongwe̱le̱, ná ba tike be̱ mako̱m mao. Ne̱ni e? Na jongwane̱ la jabea dipe̱pe̱.

17, 18. (a) Njika jabea di kwalabe̱ o Yohane 15:16 e? (b) Ne̱ni di jabea longwane̱no̱ bokwedi ba Yesu e? (c) Njika jabea di membe̱ biso̱ nin we̱nge̱ e?

¹⁷ Jabea la mika mi masengabe̱. Yesu a kwali ná: ‘To̱ nje lo maso̱so̱me̱ye̱no̱ Tete̱ o dina lam, a [me̱nde̱] bola bińo̱ mo̱.’ (Yohane 15:16) Ye̱ke̱i te̱ din kakane̱ lembe̱ bamuloloma! * To̱ná ba si so̱ṅtane̱no̱ ná longe̱ la Mudied’abu di ta di niya po̱ o su, kwed’ao e si wusa jeka ná ba kuse jongwane̱. Yehova a ta be̱be̱ o jalabe̱ mika mabu, na wanea babo̱ to̱ njika jongwane̱ di ta di pula ná ba londise̱ byanedi ba langwa mwe̱ndi ma Janea. Be̱n pe̱ dibokime̱ne̱ ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mika mabu, a wanea babo̱ jongwane̱.​—Bebolo 4:29, 31.

¹⁸ Nika ńe pe̱ mbale̱ o nin we̱nge̱. Di mabwane̱ mulatako ma diko̱m na Yesu muńe̱nge̱ ke̱ di lee̱le̱ titimbe̱ o ya bepuma. Buka nika, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a le̱le̱m o jalabe̱ mika masu, na jongwane̱ pe̱ biso̱ o buka mitakisan di be̱nno̱ o langwa myango ma bwam ma Janea. (Fil. 4:13) Je masoma ná mika masu mi masengabe̱, na ná je pe̱ ná di be̱ diko̱m la Yesu. Nika ńe biso̱ bonam! Man mabea Yehova a bolino̱ ma membe̱ biso̱ o benga ya bepuma na titimbe̱.​—Yak. 1:17.

19. (a) Ońola nje di mabengano̱ no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo e? (b) Nje e mongwane̱ biso̱ o po̱le̱ ebol’a Loba o su e?

¹⁹ Joko o din jokwa ná di mabenga nde te̱ dikalo la Janea o busise̱ edub’a Yehova na sangise̱ pe̱ dina lao, o lee̱le̱ ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova na Yesu, o bola dimuti jome̱le̱, na o lee̱le̱ ná di to̱ndi bato. Omo̱ń a nika, muńe̱nge̱, musango, mulatako ma diko̱m, na mika mi masengabe̱ be nde mabea mena ma membe̱ biso̱ o po̱le̱ ebol’a Loba o su. A se̱ muńe̱nge̱ Yehova a me̱nde̱no̱ bwa o je̱ne̱ ne̱ni di mawe̱no̱ na mulema mwe̱se̱ ná di ‘[benge] ya bepuma jita’!