Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Yehova a malo̱ko̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱| Jokwa

Yehova a malo̱ko̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱| Jokwa

Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱ . . . [a] malo̱ko̱me̱ye̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱.”2 KOR. 1:3, 4.

MYENGE: 33, 41

1, 2. Ne̱ni Yehova a malo̱ko̱no̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱ e, na njika mbaki pe̱ Eyal’ao e mabolano̱ e?

ESO̱MB’A munasango ye mulamba, di me̱nde̱no̱ bele̱ ná Eduardo, e langwedi Stefano, mutudu nu bai, mitakisan mao. Eduardo a ta a dutea o nje e tilabe̱ o 1 Korinto 7:28 ná: “Ban [be o diba] ba me̱nde̱ kusa ndutu o eyobo.” Na mo̱ a baise̱ ná: “Nje ye ni ‘ndutu’ e, ne̱ni pe̱ neno̱ ná na lembe̱ mo̱ ke̱ na bai e?” Oboso ná a malabe̱ mi myuedi, Stefano a baise̱ Eduardo ná ombweye byala bepe̱pe̱ ńamuloloma Paulo a tilino̱, ná Yehova e nde “Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱, nu malo̱ko̱me̱ye̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱, to̱so̱ mitakisan.”2 Kor. 1:3, 4.

2 Na mbale̱, Yehova e nde Sango asu ńa ndolo, a malo̱ko̱ pe̱ biso̱ ke̱ je oteten a mitakisan. Ye̱ke̱i te̱ o dia o mo̱nge̱le̱ ne̱ni Loba a sue̱le̱no̱ wa na die̱le̱ wa tongwea n’Eyal’ao ke̱ we o mitakisan. Je ná di be̱ mbaki ná a mapulea biso̱ bwam bo peti, ka nje a bolino̱ ońola baboledi bao ba kwaṅ.Langa Yeremia 29:11, 12.

3. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e?

3 Nje ye mbale̱ ye nde ná, je nde ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan masu to̱so̱ ndut’asu bwam yete̱na di bi we̱ni mi mawano̱. Nika ńe mbale̱ jombwea mitakisan ma ndabo a diba to̱so̱ ma longe̱ la mbia. Njika mambo mō̱ so̱ me ná ma wana ‘ndutu o eyobo’ Paulo a to̱pedino̱ e? Njika byembilan ba pond’a Bibe̱l na ba pond’asu be ná bongwane̱ biso̱ o kusa lo̱ko̱mea di mapule̱ biso̱ e? Bia la ben byembilan le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱.

MITAKISAN—‘NDUTU O EYOBO’

4, 5. Njik’a mambo mō̱ ma mawane̱ ‘ndutu o eyobo’ e?

4 Je ná di langa nje Loba a kwalino̱ o bebotedi ba myango ma mbel’a moto: “Moto a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao; nde ba me̱nde̱ nde be̱ eyobo ewo̱.” (Bbot. 2:24) Nika nde Yehova a kwalino̱ ponda a latise̱no̱ diba laboso. Nde, kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, latise̱ la diba na boka la ndabo a mbia ńa peńa be ná bepe̱ mulatako o ndabo a mbia. (Rom. 3:23) Ombusa diba, muto a titi pe̱ owas’a byanedi ba bayedi bao nde ba mom’ao. Loba a boli mo̱ ni wonja o be̱ne̱ doi omo̱ń a munj’ao. (1 Kor. 11:3) Nika ńe ndutu ońola bome na bito bō̱ be o boteye̱ diba. Bupisane̱ Eyal’a Loba, muto angame̱n o jemea ná mom’ao nde angame̱n die̱le̱ mo̱ seto̱ pe̱ bayedi bao. Mulatako na mbia ma diba mwe ná mu wanea ba be o boteye̱ diba mitakisan.

5 Mitakisan mipe̱pe̱ mi yo̱ki po̱ ponda muto a malangweano̱ mom’ao ná, “a no̱ngi deme̱.” To̱ná beno̱ muńe̱nge̱ ońola po̱ la muna, jombwea la mitakisan o ponda deme̱ na ombusa yadi, name̱ne̱ pe̱ na mo̱ni mu me̱nde̱ pule̱ le ná di pane̱ babo̱ milema. Po̱ la muna di mabaise̱ mawengisan mō̱. Ńango a muna a mabolane̱ nde ponda na ngud’ao ńe̱se̱ o jombwea muna ombusa yabe̱ lao. Mome e ná o̱nge̱le̱ ná munj’ao a si be̱n pe̱ ponda ońol’ao ebanja a mombwea mun’abu. M’bē̱ mao pe̱ mu mabata dila ebanja elong’a mbia ewo̱ epe̱pe̱ e bati yena angame̱nno̱ jombwea na sombwea pe̱.

6-8. Ne̱ni ńo̱ngi ni si malonde̱ ńa be̱ne̱ bana e mabwesane̱no̱ ndutu e?

6 Pat’a ndutu nipe̱pe̱ e mako̱ye̱ bō̱ be o diba. Ba be̱n ńo̱ng’a yadi, nde ba si makusa mo̱. Ni ponda muto a titino̱ no̱ngo̱ deme̱, e ná a be̱ oteten a ndut’a mulema ninde̱ne̱. Diba to̱ yadi ba si masumwane̱ moto mitakisan, nde ńo̱ng’a yadi ni si malonde̱ mo̱me̱ne̱ pe̱ ńe nde ‘ndutu o eyobo.’ (Min. 13:12) O mińa ma Bibe̱l, be̱ l’ewombe̱ di ta nde lou. Rahel, munj’a Yakob a ta a bwa ndutu o je̱ne̱ ná munańango nde e o ye̱ bana. (Bbot. 30:1, 2) Ba yo̱ki baise̱ bamuloloma b’ebol’a Sango ba maboleye̱ o bekombo we̱ni be̱ne̱ la bana jita leno̱ mweńa ońola nje ba si be̱nno̱ bana. To̱na beteledi babu, ba yo̱ki nde senga ben byala ná, “Asia! Di me̱nde̱ we̱le̱ nika o muka.”

7 To̱so̱ di kwaleye ońola munańango mō̱ o Ingland ńena nu ta nu be̱ne̱ ńo̱ng’a muna jita, nde ńena nu si ta nu we̱le̱ kusa mo̱. A tombino̱ ponda yadi, a bo ndutu jita ebanja a so̱ṅtane̱ ná a si me̱nde̱ londe̱ ni ńo̱ngi o yen ebe̱yed’a mambo. Na bā na mom’ao ba no̱ngo̱ bedomsedi o janda muna. Nu munańango mo̱ ná: “To̱ na nika na ta te̱ nde o male̱bo, ebanja na ta na bia ná mun’a ińi e diwengisan na muna o bambe̱no̱ o esale.”

8 Ye mbale̱ ná Bibe̱l e makwalea ońola muto ńe Kriste̱n nu “me̱nde̱ jongisabe̱ ońola ya la bana.” (1 Tim. 2:15) Nde nika e si mapula kwala ná ya la bana to̱so̱ be̱ne̱ la babo̱ di malenea longe̱ la bwindea. O diwengisan, Bibe̱l ńe nde o kwala ná dibongo la bana, na jombwea la bene̱ bebolo ba mboa, be ná beka muto o dangwane̱ miso̱si na jinge̱le̱ mo̱me̱ne̱ o bekwali be si mombweye̱ mo̱. (1 Tim. 5:13) To̱ na nika, a me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ mitakisan mi mombweye̱ diba na longe̱ la ndabo a mbia.

Ne̱ni moto eno̱ ná a lembe̱ kwed’a ńandolo e? (Ombwa mongo 9, 12)

9. Njika ndut’a tobotobo wese̱ la mom’ao to̱so̱ munj’ao leno̱ e?

9 Jombwea ndutu diba di mawanano̱, o be̱n po̱ ńena bato ba si mo̱nge̱le̱no̱ ponda ye̱se̱. Ńe nde kwed’a ńandolo. E, ndut’a tobotobo bō̱ ba makusano̱ ńe nde wese̱ la mom’ao to̱so̱ munj’ao. Nin ndutu nde nuwese̱ a senge̱le̱no̱ o kusa o yen ebe̱yed’a mambo. Kriste̱n i dube̱ dikaki la Yesu la bepumbwedi. (Yohane 5:28, 29) Ne̱ni din dikaki di membe̱no̱ nu dia longe̱ e? Di mawana lo̱ko̱mea dinde̱ne̱. Nika nde ńe mbadi nipe̱pe̱ ńena tongwea n’Eyal’ao Tet’asu ńa ndolo a masue̱le̱no̱ na lo̱ko̱me̱ye̱ ba ndutu e kweledino̱. Jombweye so̱ tatan byembilan bō̱ ba ne̱ni baboledi ba Loba ba sengino̱ o mulema—na tombwane̱ pe̱—lo̱ko̱mea Yehova a mawanano̱.

LO̱KO̱MEA O POND’A NDUTU

10. Ne̱ni Hana a kusino̱ lo̱ko̱mea oteten a ndutu e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

10 Hana, munj’a ndolo ńa Elkana, a ta a be̱ne̱ ndutu ninde̱ne̱. A jai ewombe̱ niponda mbań ao Penina a tano̱ a ya bana. (Langa 1 Samuel 1:4-7.) Byala b’eyango ba Penina be ta be̱ be bwese̱ Hana ndutu “mbu na mbu te̱.” Nika e ta be̱ e takise̱ mulema mao. A ta a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka na mo̱ a kusa lo̱ko̱mea. Na mbale̱, a ta “a tingame̱ kane̱ oboso ba Yehova.” Mo̱, engane̱ Yehova ná alabe̱ muka mao e? Ye̱ke̱i te̱. Ebanja ‘a si kaki pe̱ boso.’ (1 Sam. 1:12, 17, 18) A ta a lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ ewomb’ao to̱so̱ londise̱ mpuli mao mbadi nipe̱pe̱.

11. Ne̱ni muka mu mawaneano̱ biso̱ lo̱ko̱mea e?

11 Ndutu na mitakisan ba me̱nde̱ te̱ nde be̱ etum te̱ jeno̱ ba bobe, di be̱ pe̱ o yen ebe̱yed’a mambo ye owas’a bediedi ba Satan. (1 Yohane 5:19) E se̱ bwam yeno̱ o bia ná Yehova e nde “Loba la lo̱ko̱mea”! Mbadi po̱ jeno̱ ná di kusa jongwane̱ o lembe̱ mitakikan masu to̱so̱ ndut’asu ńe nde tongwea na muka. Hana a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka. Nikame̱ne̱, o pond’a ndutu, di s’angame̱n buka te̱ langwea Yehova ne̱ni di masengano̱; jangame̱n pe̱ o so̱so̱me̱ye̱ mo̱, na tele̱ye̱ mo̱ njib’a mulema masu.Fil. 4:6, 7.

12. Nje yongwane̱ mukusa ma muto Hana o be̱ muńe̱nge̱ e?

12 To̱ e be̱ nde ná je muso̱lo̱ki—ońolana di si be̱n bana to̱so̱ ná di wese̱ ńandolo—je te̱ nde ná di kusa lo̱ko̱mea. O mińa ma Yesu muto̱ped’a mudī ńa muto Hana a ta a bo̱lo̱ne̱ mom’ao ombusa mbu samba buka te̱ ma diba. Myango ma Bibe̱l mi si malangwa nga a ta a be̱ne̱ bana. Nje Hana a tano̱ a dia a mabola o 84 ma mbu e? Lukas 2:37 mo̱ ná: “A si ta ese̱le̱ yo̱mbo̱ la tempe̱l, a bolea Loba na kandane̱ la da, na bola la muka bulu na mwese.” E, jowe̱ la Yehova di ta di wanea Hana lo̱ko̱mea na muńe̱nge̱.

13. Bola eyembilan ya ne̱ni mako̱m ma mbale̱ meno̱ ná ma wana lo̱ko̱mea to̱ e be̱ nde ná mbia mu si bo̱li nika.

13 Di bitane̱le̱ te̱ na bonasango na bonańango asu, di maso̱ mako̱m ma mbale̱ na mindenge ma bwam. (Min. 18:24) Paula a dia a mo̱nge̱le̱ ne̱ni a bono̱ ndutu ke̱ a be̱n mbu mitanu ponda ńango ese̱le̱no̱ mbale̱. Buka la min mitakisan di si ta mo̱ bu. Nde a kusi ngińa jita ponda muńango Ann ńe paonia o mwemba a no̱ngino̱ ponda o jombwea ja lao la bwam la mudī. Paula mo̱ ná: “To̱ná Ann a si tano̱ mbia mam, ndolo a lee̱le̱no̱ ńongwane̱ mba eyeka. Ńongwane̱ mba o benga bolea Yehova.” Paula a dia a mabolea Yehova na jemea. E pe̱ muńe̱nge̱ jita ná ńango a timbi o bebokedi. Ann pe̱ e muńe̱nge̱, ebanja a timbi be̱ Paula ńango ńa mudī.

14. Njika minam ba ba malo̱ke̱ bane̱ beno̱ ná ba kusa e?

14 Nje ye mbale̱ ye nde ná, lee̱le̱ la bane̱ ndolo, di mongwane̱ biso̱ o sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe di be̱nno̱ o mulema. Bonańango ba babe̱ na ba si babe̱ ba memba ninka ná be̱ la baboledi mwemba na Loba o langwa myango ma bwam di mawana muńe̱nge̱ munde̱ne̱. Nje ye babo̱ mweńa ye nde ná ba bole Loba edube tongwea na bola jemea lao. Bō̱ ba me̱ne̱ nde no̱ngo̱ labu la dongo o ebol’a dikalo ka bwanga. Na mbale̱, biso̱ be̱se̱ di mawe̱ o bola ná mulatako ma bo̱ibo̱i mu be̱ oteten a mwemba yete̱na di mombwea bane̱, ba b’eboko na ba be o mwemba. (Fil. 2:4) Ńamuloloma Paulo a ta nde eyembilan a bwam. A timbi nde ‘kana ńango’ a bana ońola ba ba mwemba ma Tesalonika, a be̱ pe̱ babo̱ kana sango ńa mudī.Langa 1 Tesalonika 2:7, 11, 12.

LO̱KO̱MEA O NDABO A MBIA

15. Nja nu be̱n m’bē̱ ma jokwe̱le̱ bana mbale̱ e?

15 Tongo diwo̱ jangame̱nno̱ jombwea na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ le nde lo̱ko̱mea na jongwane̱ jeno̱ ná di wanea bane̱ o ndabo a mbia. Ponda iwo̱ bate̱ dikalo ba peńa ba yo̱ki baise̱ ba ba mowe̱ ná ba waneye babo̱ jongwane̱ o jokwe̱le̱ bana babu mbale̱, na mo̱me̱ne̱ tombise̱ babo̱ jokwa la Bibe̱l. Nde bupisane̱ Betiledi bayedi nde ba be̱n m’bē̱ ma lee̱ na longa bana babu. (Min. 23:22; Efe. 6:1-4) Nde ngedi iwo̱ jongwane̱ di mawe̱ na bape̱pe̱ di yo̱ki pula, le pe̱ mweńa. Nde nika e si masumwane̱ babo̱ bayedi m’bē̱ mabu. Ekwal’a buńa te̱ oteten a ndabo a mbia ye mweńa.

16. Nje ba ba mawaneye̱ bana ba bane̱ jongwane̱ bangame̱nno̱ kika o mulopo e?

16 Muyedi a po̱si te̱ ná moto nupe̱pe̱ nde a ye tombise̱ bana bao jokwa, nu nu belabe̱ a s’angame̱n keka no̱ngo̱ epol’a bayedi. Ngedi iwo̱ ba baise̱ Mboṅ a Yehova ná i tombise̱ jokwa la bana bena bayedi babu ba titi o mbale̱. Mboṅ a Yehova ńe o tombise̱ di jokwa e we̱le̱ o mulopo ná wanea la bana jongwane̱ la mudī di si mabola mo̱ wonja o no̱ngo̱ne̱ bayedi epol’abu. E me̱nde̱ pe̱ be̱ dibie̱ ná di jokwa di tombisabe̱ o ndabo a mbia ńa mūt’a jokwa mwemba na bayedi to̱so̱ na Mboṅ a Yehova nipe̱pe̱ ńoú to̱so̱ o epol’a mpoma epe̱pe̱ yangame̱n. Bola la nika di meka ná to̱ moto a si sa nje ye o tombe̱; na din dipita ná na ponda bayedi ba me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o londise̱ m’bē̱ mu bolabe̱ babo̱ na Loba.

17. Ne̱ni bana beno̱ ná ba timba be̱ tongo a lo̱ko̱mea e?

17 Beso̱mbe̱ bena be mokwe̱ o to̱ndo̱ Loba la mbale̱ na bupe̱ malea mao be ná be be̱ tongo a lo̱ko̱mea o ndabo a mbia. Be ná be bola nika tongwea na bola bayedi babu edube na jongwane̱ pe̱ o bebolo. Be pe̱ ná ba wana jongwane̱ la mudī. Oboso ba Mpupe ma dibumbe, Lamek nu wu o mbot’a Set a ta owe̱ Yehova. Nu sango a mbia a to̱pi jombwea mun’ao Noa ná: “Nun nde a me̱nde̱ lo̱ke̱ biso̱ milema ońola bebolo basu na ntū mińangadu Yehova a louno̱ mi mabolise̱no̱ mā masu.” Y’edinge̱ e londi ponda lou la wase di sumwabe̱no̱. (Bbot. 5:29; 8:21) Bana bena ba mabupe̱ jowe̱ la mbale̱ be ná ba we̱ ná ba be̱ tongo a lo̱ko̱mea o mbia mabu tongwea na jongwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan ma we̱nge̱ na o jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱ ni buki Mpupe.

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lembe̱ na ngińa to̱ njika ndutu to̱ mitakisan ba mako̱ye̱ biso̱ e?

18 Muka, dutea o byembilan be maso̱be̱ o Bibe̱l, na mulatako ma batabata na tumba la Yehova be o jongwane̱ lodun nin we̱nge̱ o kusa lo̱ko̱mea o ndut’abu ye̱se̱. (Langa Myenge 145:18, 19.) Bia la ná Yehova nde e Tongo a lo̱ko̱mea le̱se̱ di me̱nde̱ ye̱ke̱i te̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ ngiń’a mulema e be̱ o to̱ njika ndutu i mako̱ye̱ biso̱—o nin we̱nge̱ to̱ kie̱le̱.