Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Biso̱ be̱se̱ di be̱ nde mō̱ kana Yehova na Yesu beno̱ mō̱

Biso̱ be̱se̱ di be̱ nde mō̱ kana Yehova na Yesu beno̱ mō̱

“Na maso̱so̱me̱ye̱ . . . ná babo̱ be̱se̱ ba be̱ nde mō̱, kana wa, a Te, weno̱ mulatako na mba.”​—YOHANE 17:20, 21, NW.

MYENGE: 24, 99

1, 2. (a) Njika beso̱so̱medi Yesu a baise̱no̱ o muka mao musukan na bamuloloma bao e? (b) Ońola nje Yesu a kwaledino̱ ońola jalatane̱ e?

YESU a kwaledi ońola jalatane̱ o ponda da lao disukan na bamuloloma bao. Ke̱ e o kane̱ mwemba na babo̱, a lango ná ńo̱ng’ao ńe nde ná bokwedi bao be̱se̱ ba be̱ nde mō̱, ka nje te̱ bā na Sango beno̱ mō̱. (Langa Yohane 17:20, 21, NW.) Jalatane̱ labu di me̱nde̱ bola mboṅ a ngińa ni me̱nde̱ lee̱le̱ na bwē ná Yehova nde a lom Yesu o wase o bola jemea lao. Ndolo nde e me̱nde̱ be̱ eyemban a Kriste̱n a mbale̱, mo̱ pe̱ nde e me̱nde̱ late̱ babo̱.​—Yohane 13:34, 35.

2 Yesu a kwaledi jita ońola jalatane̱ ebanja e̱n ná jalatane̱ di si ta oteten a bamuloloma. K’eyembilan, o da lao disukan na babo̱ bo bulu, ka ko̱lo̱ngo̱ne̱, musunga mu ta oteten abu o bia “nja ńabu nu malangabe̱ nunde̱ne̱ buka be̱se̱.” (Lukas 22:24-27; Marko 9:33, 34) Ngedi nipe̱pe̱, Yakobo na Yohane ba baise̱ ná Yesu a bole ná ba je be̱be̱ na mo̱ o bepolo baboso o Janea lao.​—Marko 10:35-40.

3. Njika mambo ma wusa jeke̱ ná jalatane̱ di be̱ oteten a bokwedi ba Kristo e, njika myuedi pe̱ di malano̱ jombwea e?

3 Nde seto̱ wasa la be̱ nunde̱ne̱ buka be̱se̱ nde di wusa wane̱ diwanje̱ oteten a bokwedi ba Kristo. O mińa ma Yesu, jalatane̱ di si ta oteten a bato ońola bosinga na ndando. Bokwedi ba Yesu ba ta so̱ bangame̱n buka ben bede̱mo ba bobe. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea myuedi mi bupe̱: Nje Yesu a bolino̱ jombwea ndando e? Ne̱ni ongwane̱no̱ bokwedi bao ná ba si be̱ ndando nde ba be̱ne̱ nde jalatane̱ la mbale̱ e? Na ne̱ni pe̱ belēdi bao be mongwane̱no̱ biso̱ o benga be̱ne̱ jalatane̱ e?

YESU NA BOKWEDI BAO BA LANGABE̱ NDANDO

4. Bola byembilan ba ndando te̱nge̱ne̱ Yesu

4 Yesu mo̱me̱ne̱ a langabe̱ ndando. Ponda Filipo a kwalane̱no̱ Natanael ná a so̱i Mesia, Natanael a timbise̱le̱ nde mo̱ ná: “Lambo la bwam pe̱ le ná di wa o Nasaret e?” (Yohane 1:46) E me̱ne̱ne̱ biana Natanael a ta a bia eding’a Mika 5:1, Nasaret e si ta pe̱ to̱ mweńa o miso̱ mao o be̱ mundi ma Mesia. Mulemlem pe̱ nde bande̱ne̱ ba Yudea ba yaṅno̱ Yesu ońolana a ta nde mot’a Galilea. (Yohane 7:52) Jita la Bajū di ta be̱ di me̱ngise̱ bato ba Galilea. Bajū bape̱pe̱ ba bele̱ mo̱ ná mot’a Samaria o pula loa mo̱. (Yohane 8:48) Tumba la Samaria di ta diwengisan na la Bajū name̱ne̱ pe̱ na jowe̱ labu. Bato ba Yudea na ba Galilea ba si ta ba be̱ne̱ edube ońola bato ba Samaria, ba si ta pe̱ to̱ ba be̱ne̱ jalatane̱ to̱ diwo̱ na babo̱.​—Yohane 4:9.

5. Ońola nje bokwedi ba Yesu ba tano̱ ba langabe̱ ndando e?

5 Badiedi b’ebas’a Bajū pe̱ ba ta ba me̱ngise̱ bokwedi ba Yesu. Farisai ba ta ba langa babo̱ ka bato ba ‘loabe̱.’ (Yohane 7:47-49) Ba ta pe̱ nde ba langa be̱se̱ bena ba s’oko o besukulu babu to̱ ba si mane̱nge̱ myeka mabu ka beye̱me̱ki ba bato. (Bebolo 4:13) Ebasi, be̱ne̱ la bepolo basam, na kumb’a tumba nde ba ta mwanga ma ndando te̱nge̱ne̱ Yesu na bokwedi bao. Bokwedi pe̱ ba langabe̱ ndando. Ná ba be̱ne̱ jalatane̱ ba ta bangame̱n tukwa mo̱nge̱le̱ mabu.

6. Bolane̱ byembilan be malee̱ ne̱ni ndando e matapano̱ biso̱.

6 Jita lasu nin we̱nge̱ di dingabe̱le̱ na ndando. Je ná di langabe̱ ndando, to̱ biso̱ langa bape̱pe̱ ndando. Munańango mō̱ ńe paonia o Ostralia mo̱ ná: “Bosinga na tano̱ na be̱ne̱ne̱ bakala bo timbi kola ponda na kumono̱ dutea o ndando ba tano̱ ba langa somsom a bato ba Ostralia ba kwaṅ na ba we̱nge̱. Bobe bato ba bolanno̱ mba pe̱ bo bati ńakise̱ bo bosinga.” Munasango ńa Kanada a puse̱le̱ ná: “Na ta no̱nge̱le̱ ná bato̱pe̱ fre̱nsi ba buki bane̱. Nik’e boli ná na singe̱ bato̱pe̱ Inglisi.”

7. Njik’eyembilan Yesu a lee̱le̱no̱ jombwea ndando e?

7 Kana e tano̱ o mińa ma Yesu, mo̱nge̱le̱ ma ndando me ná ma sikime̱ye̱ biso̱ o milema, e be̱ ndutu o dubwa mo̱. Nje Yesu a bolino̱ jombwea yi ńai a mo̱nge̱le̱ e? Laboso, a si ta ndando, a pale̱ mo̱ etum. A langwea pat’a bato ye̱se̱ myango ma bwam: bam’bwaṅ, batue, Farisai, bato ba Samaria, nate̱na mo̱me̱ne̱ bako̱tedi na babobe. Di londe̱ maba, tongwea na belēdi n’eyembilan ao a lee̱ bokwedi bao ná bangame̱n o buka ndando.

BUKA NDANDO TONGWEA NA NDOLO NA SIBISE̱ LA ŃOLO

8. Njika bete̱sedi ba mweńa be makike̱ jalatane̱ la Kriste̱n e? Bola beteledi.

8 Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao bete̱sedi ba mweńa be makike̱ jalatane̱ lasu. Mo̱ ná: “Bińo̱ be̱se̱ le nde bonasango.” (Langa Mateo 23:8, 9.) Ye mbale̱ ná biso̱ be̱se̱ je nde “bonasango” ebanja di wu nde na Adam. (Bebolo 17:26) Nde di buki nika, Yesu a tele̱ye̱ ná bokwedi bao be nde bonasango na bonańango ońolana ba memba ná Yehova e nde Tet’abu ńe o mo̱ń. (Mat. 12:50) O mbat’a nika, be nde belongi ba mbia ma mudī munde̱ne̱ mwena ndolo na dube̱ ba latino̱. Ońola nika nde o maleta mabu, bamuloloma ba tano̱ ba bele̱ bane̱ bokwedi ná ‘bonasango na bonańango.’​—Rom. 1:13; 1 Pet. 2:17; 1 Yohane 3:13. *

9, 10. (a) Ońola nje Bajū ba si tano̱ bangame̱n be̱ne̱ kumb’a tumba e? (b) Ne̱ni Yesu okwe̱le̱no̱ ne̱ni buka kumb’a tumba e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

9 Ombusa mo̱ langwea bokwedi bao na bwē ná be nde bonasango na bonańango, Yesu a kiki pe̱ ná bangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. (Langa Mateo 23:11, 12.) Ka nje te̱ jokono̱, kumba ni si te̱nge̱n e wan diwanje̱ oteten a bamuloloma bao. Pondapo̱ kumb’a tumba pe̱ e ta nde njo̱m nipe̱pe̱. Mo̱ Bajū ba ta ba be̱ne̱ bwam o be̱ kumba ońolana ba ta nde mbot’a Abraham e? Jita la Bajū di ta lo̱nge̱le̱ nika. Nde Yohane mudubisedi a langwedi babo̱ ná: “Loba e ná a busise̱ye̱ Abraham bana o man madale.”​—Lukas 3:8.

10 Yesu okwe̱le̱ ná kumb’a tumba ńe bobe. A lee̱le̱ nika ponda mubied’a mbenda mō̱ a baise̱no̱ mo̱ ná: “Nja e munasango am e?” Ná alabe̱ mo̱, na Yesu a bola edinge̱ding’a mot’a Samaria ńongwane̱ na muyao mot’a Bonayuda nu ta nu dipabe̱ na bato b’ebwan. Bonayuda be̱se̱ bena ba dongame̱n mo̱ o ngea ba tombi nde mo̱, nde mot’a Samaria a bwea mo̱ ndedi. O kwese̱ l’ekwal’ao Yesu a kwalane̱ nu mubied’a mbenda ná a be̱ ka nu mot’a Samaria. (Lukas 10:25-37) Yesu a lee̱ ná mot’a Samaria e ná okwe̱le̱ Bajū nje ye ndol’a bonasango ńa mbale̱.

11. Ońola nje bokwedi ba Kristo ba si tano̱ bangame̱n langa be̱n ba bato ndando e, ne̱ni pe̱ Yesu ongwane̱no̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ nika e?

11 Bokwedi ba Yesu ba ta bangame̱n buka kumba na ndando ba tano̱ ba be̱ne̱ ná ba bole ebolo a bake̱no̱ babo̱. Oboso ná a mondea o mo̱ń, anedi babo̱ ná ba be̱ mboṅ ao o “Yudea ńe̱se̱ na o Samaria, nate̱na o masu ma wase.” (Bebolo 1:8) Ná a boṅsane̱ babo̱ o kwalisane̱ pat’a bato ye̱se̱, Yesu a ta be̱ a kwalisane̱ babo̱ ońola bede̱mo ba bwam ba be̱n ba bato. K’eyembilan a sesi jemea la mwaned’a bila. (Mat. 8:5-10) O mundi a yabe̱no̱ ma Nasaret, Yesu a lango ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ be̱n ndedi; k’eyembilan mukusa ma mut’a Kanaan ńa Sarepta, na Naaman mot’a Siria. (Lukas 4:25-27) Yesu a si te̱ye̱ buka te̱ mut’a Samaria dikalo, nde a tombise̱ pe̱ mińa miba o mundi mō̱ ma Samaria ebanja bato ba ta ba lambe̱ toi o senga mwe̱ndi mao.​—Yohane 4:21-24, 40.

KRISTE̱N A ŃO̱ṄO̱N A BOSO YANANE̱ NDANDO

12, 13. (a) Nje bamuloloma ba bolino̱ ponda be̱nno̱ Yesu a mokwe̱le̱ mut’a Samaria e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Nje e malee̱ ná Yakobo na Yohane ba si so̱ṅtane̱ be belēdi e?

12 Nde e si ta bamuloloma lambo di bo̱bi o buka ndando ba tano̱ ba be̱ne̱. Ba ta mańaka o je̱ne̱ ná Yesu emedi o jokwe̱le̱ mut’a Samaria. (Yohane 4:9, 27) Badiedi b’ebas’a Bonayuda ba si ta ba kwalisane̱ muto o myoso ma bato, ngedi ininga na mut’a Samaria nu si ta nu be̱ne̱ dina la bwam. Bamuloloma ba ta ba so̱so̱me̱ye̱ Yesu ná a de. Nde jalabe̱ lao di lee̱le̱ ná nje a tano̱ a kwalisane̱ nu muto e ta mo̱ mweńa buka njai ao. Jemea la Sango di ta nde ná a te̱ye̱ pat’a bato ye̱se̱ dikalo, to̱ e be̱ nde mut’a Samaria, nika nde e ta mo̱ ka da.​—Yohane 4:31-34.

13 Yakobo na Yohane ba si so̱ṅtane̱ ben belēdi. Nde ni ponda ba tano̱ o lo̱ndo̱ mwemba na Yesu, bokwedi ba ta ba wasa wum’a benangedi o mundi mō̱ ma Samaria. Nde bato ba Samaria ba ta ba banga kasa babo̱, Yakobo na Yohane ba linga jita, ba pula kwala ná wea i we o mo̱ń, i dise̱ mu mundi mwe̱se̱. Nde Yesu a domedi babo̱. (Lukas 9:51-56) Yen ebe Yakobo na Yohane ba si wusa linga mulemlem e be̱ te̱ ná nika e bolane̱ nde o mundi mabu ma Galilea. E me̱ne̱ne̱ biana ndando nde e tute̱le̱ babo̱ o linga. Ponda bato ba Samaria ba kasino̱ mwe̱ndi mao, yen ebe ńamuloloma Yohane ombwe̱ malinga mao ombusa ponda.​—Bebolo 8:14, 25.

14. Ne̱ni bamuloloma ba sangilane̱no̱ bwambo bo wu oteten a leme̱ loba e?

14 Ponda to̱ ininga ombusa Buńa ba Mwatanu ba 33 P.A., ekwal’a ndando e ta e po̱ o mwemba. O ponda jabane̱ la da mikusa ma Bonayuda ba Grikia mi si ta mi kusa mulemlem ka mine̱. (Bebolo 6:1) Pondapo̱ ndando eyeme̱ nde e wan ná nika e be̱. Nde bamuloloma ba pomane̱ sangilane̱ bo bwambo, na babo̱ ba te̱se̱ bato ba dongame̱n o jombwea jabane̱ la da. Ban bonasango be̱se̱ ba ta nde ba be̱ne̱ mina ma Grikia. Pondapo̱ nika e lo̱ki mi mikusa.

15. Ne̱ni Petro a ńakino̱ o lee̱le̱ be̱se̱ ndolo esibe̱ ndando e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

15 O 36 P.A., ebol’a timbise̱ bato bokwedi e timbi lańa o wase ńe̱se̱. Ńamuloloma Petro a ta nde a ko̱lo̱ngo̱ne̱ lata na Bajū buka te̱. Nde ponda Loba okwe̱le̱no̱ mo̱ ná Kriste̱n i s’angame̱n be̱ ndando, Petro a te̱ye̱ Kornelio, sonj’a Roma, dikalo. (Langa Bebolo 10:28, 34, 35.) Ombusa nika, Petro a dedi mwemba na basibi ba timbi Kriste̱n. Nde ombusa mimbu to̱ mininga, Petro a s’emedi pe̱ da mwemba na yi Kriste̱n o Antiokia. (Gal. 2:11-14) Nde Paulo a ta a sa mo̱, na mo̱ a kasa misan mao. Ponda Petro a tiledino̱ Bonayuda na basibi ba timbi Kriste̱n ba Asia nisadi leta lao laboso, a tili ná ye mweńa o to̱ndo̱ bonasango be̱se̱.​1 Pet. 1:1; 2:17.

16. Njika dina Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i timbino̱ be̱ne̱ e?

16 E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē ná bamuloloma boko n’eyembilan a Yesu o “to̱ndo̱ pat’a bato ye̱se̱.” (Yohane 12:32; 1 Tim. 4:10) To̱ná nika e no̱ngino̱ ponda, ba tuko mo̱nge̱le̱ mabu. Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i timbi biane̱ ka bō̱ ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Tertullian, mutiledi mō̱ ń’ebwea mbu e londe̱ beba, a tili jombwea Kriste̱n ná: “Ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ . . . Ba le̱le̱m na mo̱me̱ne̱ o wo̱ ońola mō̱ na nune̱.” Kana ba timbino̱ bo̱to̱ “mot’a peńa,” Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso yoko o je̱ne̱ bato be̱se̱ mulemlem kana Loba a me̱ne̱no̱ babo̱.​—Kol. 3:10, 11.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di dubwa ndando o milema masu e? Bola byembilan.

17 O nin we̱nge̱, ye pe̱ ná e pula biso̱ ponda ná di dubwe mo̱nge̱le̱ ma ndando o mulema masu. Munańango mō̱ o Fre̱nsi mo̱ ná: “Yehova okwe̱le̱ mba nje ye ndolo, nje ye jabane̱, na nje ye to̱ndo̱ la pat’a bato ye̱se̱. Nde na dia te̱ nde na mokwa o buka ndando, nika e titi pe̱ to̱ bu. Ońola nika nde na mabengano̱ kane̱ jombwea nika.” Munańango mō̱ o Pańa pe̱ nu be̱n mulemlem m’ewe̱nji mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na yo̱ki janane̱ bosinga na be̱ne̱ne̱no̱ tumba diwo̱, na matongwe̱le̱ pe̱ o ngedi jita. Nde na bi ná nangame̱n benga jana. Na matimbise̱le̱ Yehova masoma, ebanja ne muńe̱nge̱ o be̱ elong’a mbia mu be̱n jalatane̱.” Mō̱ ńasu te̱ e ná a wase̱le̱ mo̱me̱ne̱ o bia nga a be̱n mo̱nge̱le̱ ma ndando na janane̱ pe̱ mo̱ ka ban bonańango babane̱ e?

NDANDO E MABO̱MBO̱ NIPONDA NDOLO ŃENO̱ O ŃAKA

18, 19. (a) Njika njo̱m di be̱nno̱ o kasa bato be̱se̱ e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ nika o bebolo e?

18 Ye bwam o jo̱nge̱le̱ ná biso̱ be̱se̱ di ta nde “be̱n,” ba ta ba po̱to̱ etum na Loba. (Efe. 2:12) Nde Yehova a duti biso̱ na “myasa ma ndolo.” (Hos. 11:4; Yohane 6:44) Na Kristo a kasa biso̱. A tele̱ jo̱mbe̱ ná di we̱le̱ be̱ belongi ba mbia ma Loba. (Langa Roma 15:7.) Kana Yesu a kasino̱ biso̱ to̱na k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱, biso̱ pe̱ di si bolane̱ jo̱nge̱le̱ to̱ buńa o banga moto nupe̱pe̱!

Baboledi ba Yehova ba mawe̱ o be̱ne̱ dibie̱ di mawe̱ o mo̱ń na be̱ pe̱ mulatako o ndolo (Ombwa dongo 19)

19 Kana di nipo̱no̱ o su la yen ebe̱yed’a mambo, diwanje̱, ndando, na bosinga ba me̱nde̱ nde bata ńaka. (Gal. 5:19-21; 2 Tim. 3:13) Nde biso̱ baboledi ba Yehova, di mawe̱ ná di be̱ne̱ dibie̱ di mawe̱ o mo̱ń lena di titi ndando, na di mawane̱ pe̱ musango. (Yak. 3:17, 18) Je muńe̱nge̱ o be̱ne̱ mako̱m ma bato ba wu o bekombo bepe̱pe̱, di memea diwengisan la bede̱mo, pondapo̱ jokwa na mo̱me̱ne̱ eyem’a bato bape̱pe̱. Di boli te̱ nika, musango masu mu mabe̱ ka mo̱pi ma madiba, te̱me̱ la sim pe̱ ka bemune̱ ba munja.​—Yes. 48:17, 18.

20. Nje e mabolane̱ ke̱ ndolo e tuko mulema na mo̱nge̱le̱ masu e?

20 Munańango ńa Ostralia di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Mo̱mbe̱ ma mo̱ń ma so̱ṅtane̱ la mbale̱ ma ta matelabe̱ mba.” A memba ne̱ni jokwa la Bibe̱l di tukono̱ mo̱, mo̱ ná: “Na tuko mulema mam na mo̱nge̱le̱ mam. Ndando na bosinga na tano̱ na be̱ne̱ ba bo̱i.” Nu munasango ńa Kanada pe̱ mo̱ ná tatan nde eno̱ o so̱ṅtane̱ ná “si bia nde di mawane̱ ndando, na ná bede̱mo ba bato be titi bupisane̱ wum’abu ya yabe̱.” A timbi ba munańango nu mato̱pe̱ Inglisi. Yin ńai a mawengisan, i mabola mboṅ ná ndol’a Kriste̱n ńe ná e buka ndando, e buki pe̱ mo̱. Ndolo e mawana mulatako ma po̱ko̱po̱ko̱.​—Kol. 3:14.

^ par. 8 Eyal’a “bonasango” e bambe̱ pe̱ bonańango o mwemba. To̱ná Paulo a tiledino̱ nde “bonasango” ba Roma leta, di ta pe̱ lombwea bonańango, jita labu lena a tubino̱ pe̱ mina. (Rom. 16: 3, 6, 12) Ye etum a ponda Njongo a Betatedi e mato̱peano̱ ońola ‘bonasango na bonańango’ ka Kriste̱n i dube̱.