1. Njika lambo diwo̱ mot’a benama a petane̱no̱ ńama e?

LAMBO diwo̱ bato ba benama ba petane̱no̱ ńama le nde doi la mulema ba kusane̱no̱ Yehova. Nika ńe mbale̱ botea na ponda bato beno̱ o wase. Adam na Eva ba wutame̱ ombusa babo̱ kwe̱me̱ mbend’a Yehova. Nika e malee̱le̱ nde ná doi labu la mulema di ta di kaise̱ babo̱.

2. Ne̱ni doi lasu la mulema leno̱ bowan n’esangisan e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

² Ba bena ba be̱n doi la mulema di s’okwabe̱le̱ bwam be nde bowan na medi ma munja me o bolane̱ esangisan * yena e ńam. Bolane̱ la esangisan e ńam o lo̱ndo̱ le nde̱nde̱le̱. Ngo̱ na tond’a madiba ma tube̱ be ná ba yue̱le̱ medi, ma no̱ngea ngea nipe̱pe̱. Nde esangisan e madangwe̱ bwam ye ná yongwane̱ musin’a medi o bama o ngea ni te̱m. Je ná di langisane̱ doi lasu la mulema n’esangisan. Doi la mulema le nde lambo di yabane̱no̱ o bia jemba nje ye bwam na nje ye bobe, le ná di die̱le̱ biso̱ o  nge’a bwam. Nde ná di die̱le̱ biso̱ bwam, langame̱n o jokwabe̱le̱ bwam.

3. Nje ye ná e po̱ yete̱na doi la mulema di s’okwabe̱le̱ bwam e?

³ Doi la mulema di s’okwabe̱le̱ te̱ bwam di titi ná leka moto o bola nje ye bobe. (1 Tim. 4:1, 2) Ni ńai a doi la mulema le ná di bola ná di bukeye o mo̱nge̱le̱ ná ‘bobe bwe bwam.’ (Yes. 5:20) Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná: “Ponda e me̱nde̱ po̱, ńena to̱ nja nu mabwe̱ bińo̱ a me̱nde̱no̱ jo̱nge̱le̱ ná a mabolea nde Loba.” (Yohane 16:2) Nika nde ba bena ba bo Stefano bo̱nge̱le̱no̱, mulemlem pe̱ na bape̱pe̱. (Bebolo 6:8, 12; 7:54-60) Jita la bato ba bebasi ba bo bato na jo̱nge̱le̱ ná be nde o bolea Loba, nde o mbale̱, ba boli nde nje mbend’a Loba e mabangano̱! (Bbu. 20:13) Mbale̱ ńe nde ná doi labu la mulema di si die̱le̱ babo̱ bwam!

4. Ne̱ni jeno̱ ná jeka doi lasu la mulema ná di s’eńa e?

⁴ Ne̱ni jeno̱ ná jeka doi lasu la mulema ná di s’eńa e? Mambenda na bete̱sedi be o Eyal’a Loba be “muse̱ṅ ońola belēdi, ońola bola la misan, ońola jome̱le̱, na o jokwe̱le̱ moto longe̱ la te̱me̱ la sim.” (2 Tim. 3:16) Di no̱ngi te̱ ponda o jokwa Bibe̱l, o dutea o nje e makwalano̱, na die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ nje jokono̱, je ná jokwe̱le̱ doi lasu la mulema ná di be̱ mulatako na jo̱nge̱le̱ la Loba; na nika so̱ nde leno̱ ná di be̱ biso̱ mudied’a bwam. Jombweye so̱ ne̱ni mambenda na bete̱sedi ba Yehova beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o jokwe̱le̱ doi lasu la mulema.

5, 6. Ne̱ni di matombwane̱no̱ ke̱ di bupe̱ mambenda ma Loba e?

⁵ Ná mambenda ma Loba ma waneye biso̱ tombwane̱, di s’angame̱n buka te̱ langa mo̱, to̱ bia mo̱. Jangame̱n bata to̱ndo̱ mo̱ na bola pe̱ mo̱ edube. Eyal’a Loba mo̱ ná: “Bena bobe, lo to̱nde bwam.” (Amos 5:15) Nde ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Ná di tongwe̱le̱, jangame̱n jokwa je̱ne̱ mambo kana Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. Di duteye o yen edinge̱dinge̱: Dutea ná o si mawe̱le̱ ko̱ iyo̱ bwam. Nde do̱kita lo̱ngo̱ di tilea wa nje wangame̱nno̱ da, ne̱ni tuna ńolo, na mawengisan wangame̱nno̱ wana o longe̱ lo̱ngo̱. Ombusa wa bupe̱ malea mao, we̱n ná ma madangwa bwam! Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ timbise̱le̱ do̱kita lo̱ngo̱ masoma ońola jongwane̱ a wanedino̱ wa.

⁶ Mulemlem pe̱ nde Muweked’asu a bolino̱ biso̱ mambenda me ná ma tata biso̱ na mitakisan bobe di sangono̱ bo mawanano̱, mongwane̱ pe̱ biso̱ o longe̱ lasu. Dutea te̱ ne̱ni di matombwane̱no̱ ke̱ di mabupe̱ mambenda jombwea mpoṅ, mawo̱ndo̱n, jiba, musonje, njo, na jowe̱ la midī ma bobe. (Langa Minia 6:16-19; Bbī. 21:8) Di mabata to̱ndo̱ Yehova na mambenda mao ke̱ je̱n muse̱ṅ ma dangwa bupisane̱ mambenda mao.

7. Nje bolanga ba myango ma Bibe̱l na dutea o nje di langino̱ ba mongwane̱no̱ biso̱ o bola e?

⁷ Di titi eto̱m o se̱le̱ kusa betune̱ kwe̱me̱ la mambenda ma Loba di mawanano̱ denge̱ di mokwa belēdi ba mweńa. Je ná jokwa na mawuse̱ ma bape̱pe̱ mena ma tilabe̱ o Eyal’a Loba. Minia 1:5 mo̱ ná: “Ńadibie̱ a senge o to̱nde̱le̱ bia lao.” Yehova nde di makusane̱no̱ belēdi be peti bwam ke̱ di malanga na dutea o myango ma Bibe̱l. K’eyembilan, o̱nge̱le̱ te̱ ndutu Kiṅe̱ David a bono̱ ombusa mo̱ kwe̱me̱ mbend’a Yehova, a wite̱ musonje na Batseba. (2 Sam. 12:7-14) Niponda jeno̱ o langa na dutea pe̱ o min myango je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni Kiṅe̱ David a wusano̱ samba ndutu a bono̱  ońola musonje a wite̱no̱ na Batseba e? Mo̱ mu mulemlem ma makekisan ma te̱m te̱ mba oboso, na me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o samba mo̱ e? Na me̱nde̱ ńa mīla ka Yose̱f, nga na me̱nde̱ nde ko̱ oten ka David e?’ (Bbot. 39:11-15) Di dutedi te̱ o betune̱ bobe bo mawanano̱, nika e membe̱ mulema masu o “singe̱ bobe.”

8, 9. (a) Njik’ebolo doi lasu la mulema di be̱nno̱ e? (b) Njika mulatako mwe oteten a bete̱sedi ba Yehova na doi lasu la mulema e?

⁸ Je ná di panda etum na mambo Loba a singe̱no̱. Nde nje bola yete̱na je o bete̱medi bō̱ bena Betiledi be si mabolano̱ mbend’a tobotobo to̱ po̱ e? O yi ńai a bete̱medi, ne̱ni jeno̱ ná di bia nje Loba a makasano̱ na yena e do̱lisane̱ mo̱ e? O ni ponda so̱ nde jangame̱nno̱ bolane̱ doi lasu la mulema jokwabe̱le̱ na Bibe̱l.

⁹ Ndolo nde e tute̱le̱ Yehova o bola biso̱ bete̱sedi be madangwe̱ mwemba na doi lasu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l. Mo̱me̱ne̱ a makwala ná: “Mba nde ne Yehova Loba lo̱ngo̱, nu malee̱ wa nje ye ońola bwam bo̱ngo̱, na ńena nu madie̱le̱ wa o ngea ńena o do̱lino̱ dangwa.” (Yes. 48:17, 18) Di dutedi te̱ o bete̱sedi ba Bibe̱l nde jese̱le̱ pe̱ ná be tape mo̱nge̱le̱ masu na mulema masu, je ná di we̱le̱ jokwe̱le̱ doi lasu la mulema na te̱se̱ pe̱ mo̱ o ngea. Nika e mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱.

10. Nje ye bete̱sedi e, ne̱ni pe̱ Yesu a bolane̱no̱ mo̱ o mbad’a bwam e?

¹⁰ Bete̱sedi be nde mbal’a dibongo to̱so̱ belēdi be madie̱le̱ dutea lasu, na jongwane̱ pe̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Bia la bete̱sedi ba Yehova di mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Mubole̱ mambenda na ońola nje a mabolano̱ biso̱ mambenda mō̱ te̱nge̱. O ponda ebol’ao ya dikalo ye̱se̱, Yesu a bolane̱ bete̱sedi o jokwe̱le̱ bokwedi bao ná bedangwedi na beboledi bō̱ bena be be̱ne̱ betune̱. K’eyembilan okwe̱le̱ ná pimbimbi ńe ná e wana njo, ńo̱ng’a wadiwadi pe̱ ńe ná e wana musonje. (Mat. 5:21, 22, 27, 28) Ná di be̱ne̱ doi la mulema jokwabe̱le̱ bwam, jese̱le̱ ná bete̱sedi ba Loba be die̱le̱ biso̱ ná di we̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi be mawaneye̱ Loba edube.​—1 Kor. 10:31.

11. Ne̱ni bato baba beno̱ ná ba be̱ne̱ doi la mulema le diwengisan e?

¹¹ O mato̱ti mō̱, Kriste̱n iba i be̱n doi la mulema jokwabe̱le̱ na Bibe̱l ye ná i be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le diwengisan. Jombweye to̱ti la belam ba ngińa. Bibe̱l e si mabanga bolane̱ la belam n’ede̱mo. Nde e mome̱le̱ biso̱ jombwea muńo̱si, na so̱ki. (Min. 20:1; 1 Tim. 3:8) Nde nika e mapula nde kwala ná Kriste̱n e si be̱n mambo mape̱pe̱ ńangame̱nno̱ jombwea etum te̱ e mańo̱no̱ belam n’ede̱mo e? Tomtom! To̱ e be̱ nde ná doi lao la mulema di mabola mo̱ musango, Kriste̱n ńangame̱n pe̱ jombwea doi la mulema la bane̱.

12. Ne̱ni byala be maso̱be̱ o Roma 14:21 be matute̱le̱no̱ biso̱ o bola doi la mulema la bane̱ edube e?

¹² Paulo a to̱pedi jombwea bola la doi la mulema la bane̱ edube ponda a tilino̱ ná: “Ye bwam ná o si da ńama to̱ ńo̱ mao to̱ bola lambo lena ońol’ao nde munaso̱ngo̱ a maso̱njo̱no̱.” (Rom. 14:21) Mo̱ o le̱le̱m o jese̱le̱ mambo weno̱ wonja o bola ná o si so̱njise̱ munaso̱ngo̱ nu be̱n doi la mulema le diwengisan na lo̱ngo̱ e? Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ bola nika. Oboso ná ba mabe̱ne̱ so̱ṅtane̱ la mbale̱, bonasango asu bō̱ ba ta be̱ ba ńo̱ belam buka dime̱ne̱, nde tatan ba no̱ngi bedomsedi ná ba si matapa pe̱ mo̱ na bambam. Ye mbale̱ ná to̱ mō̱ ńasu a si mapula so̱njise̱ munasango ná a ko̱  pe̱te̱ o bedangwedi ba bobe a tano̱ a be̱ne̱ kwaṅ! (1 Kor. 6:9, 10) Ke̱ nika e si me̱nde̱ so̱ lee̱le̱ ndolo ná di ńakisane̱ mwe̱n asu ná a ńo̱ belam yete̱na a bangi bola nika.

13. Ne̱ni Timoteo a bolino̱ doi la mulema la bape̱pe̱ edube o jongwane̱ babo̱ kasa mwe̱ndi ma Janea e?

¹³ Ke̱ Timoteo e eso̱mb’a moto ya lambo ka 20 ma mbu, a ta emea senga ses’a bwe̱ndi buka te̱ ná a si so̱njise̱ Bonayuda a tano̱ angame̱n te̱ye̱ dikalo. Kana Paulo, Timoteo a si ta a pula be̱ to̱ moto eso̱njisan. (Bebolo 16:3; 1 Kor. 9:19-23) Mulemlem ka Timoteo, mo̱ o le̱le̱m o jese̱le̱ wonj’ango̱ ná o boleye bape̱pe̱ bwam e?

14, 15. (a) Nje e mapule̱ ná di ńake o be̱ bato bou e? (b) Ne̱ni lee̱le̱ la bape̱pe̱ ndolo leno̱ mulatako na be̱ la joua e?

¹⁴ Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n wasa “jese̱le̱ mambo maboso ma belēdi ba Kristo,” ná i “siseye oboso o mambo masam.” (Bon. 6:1) Nde nika e si mapo̱ na mo̱me̱ne̱. Jangame̱n o ‘sisea oboso,’ to̱so̱ benga we̱ o bola nika. Bońaki ba mudī bo mabaise̱ miwe̱n. Jangame̱n ńaka o dibie̱ na o so̱ṅtane̱. Ońola nika nde di momabe̱le̱no̱ ponda ye̱se̱ o langa Bibe̱l buná te̱. (Mye. 1:1-3) Mo̱ o te̱se̱ nika ka lambo la bola e? Bolanga ba buńa te̱ bwe ná bo bola wa so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la mambenda na bete̱sedi ba Yehova, na njib’a Eyal’a Loba.

¹⁵ Mbend’a ndolo nde ńe mbend’a boso ńa Kriste̱n. Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.” (Yohane 13:35) Yakobo, munańango a Yesu a bele̱ ndolo ná “mbend’a boso.” (Yak. 2:8) Paulo mo̱ ná: “Ndolo ńe nde londise̱ la mbenda.” (Rom. 13:10) Nin mbad’a kwalea ońola ndolo e titi biso̱ mańaka, ebanja Bibe̱l e malangwea biso̱ ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Ndol’a Loba e titi tet’a besengedi ba mulema. Yohane a tili ná: “Ndol’a Loba e bīsabe̱ nde biso̱ ninka ná Loba a lom mpo̱m mao ma Muna o wase, ná ońol’ao di be̱ longe̱.” (1 Yohane 4:9) E, ndol’a Loba e tute̱le̱ mo̱ o bebolo. Di malee̱le̱ ná je Kriste̱n you ke̱ di malee̱le̱ ndolo ońola Yehova,  Mun’ao, bonasango asu, na ońola bato bape̱pe̱.​—Mat. 22:37-39.

16. Ońola nje bete̱sedi be mabatano̱ be̱ biso̱ mweńa niponda jeno̱ o ńaka o be̱ moto ńou o mudī e?

¹⁶ Niponda weno̱ o ńaka o be̱ moto ńou o mudī, o me̱nde̱ bata no̱ngo̱ bete̱sedi mweńa. Ońolana mambenda me nde ońola mambo mō̱ ma tobotobo, nde bete̱sedi be bambe̱ mambo jita. K’eyembilan, muna nusadi a si bi mbeu a ńolo ńe o be̱ne̱ mindenge ma bobe, muyedi ńe ye̱ne̱ a me̱nde̱ te̱se̱ye̱ mo̱ myeka mi matate̱ mo̱. (1 Kor. 15:33) Nde nika muna eno̱ o koka, a mabata be̱ne̱ so̱ṅtane̱, a bia pe̱ dutea o bete̱sedi ba Bibe̱l. E so̱ ná a no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o bia po̱so̱ mindenge mao. (Langa 1 Korinto 13:11; 14:20.) Di dutedi te̱ o bete̱sedi ba Bibe̱l, doi lasu la mulema di mabata be̱ biso̱ mudiedi jeno̱ ná di lakisane̱. Di mabata so̱ṅtane̱ nje Loba a mapulano̱ ná di bole o to̱ njika bete̱medi.

17. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná di be̱n nje e mapule̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

¹⁷ Mo̱ di be̱n nje ye̱se̱ e mapule̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam be do̱lisane̱ Yehova e? E. Di bolane̱ te̱ mambenda na bete̱sedi be maso̱be̱ o Eyal’a Loba bwam, di me̱nde̱ be̱ moto “nu dongame̱n ońol’ebol’a bwam te̱.” (2 Tim. 3:16, 17) Ońola nika, wasa bete̱sedi ba Bibe̱l ná o we̱le̱ “bia nje ye jemea la Sango [Yehova].” (Efe. 5:17) Bolane̱ belongisan ba jokwa la Bibe̱l di makusano̱ tongwea na mwemba, ka Index des publications des Témoins de Jéhovah, Guide de recherche des Témoins de Jéhovah, Watchtower Library, KO̱BAT’A KALATI o musinga, na JW Library app. Ben belongisan be longabe̱ nde o bwam ba jongwane̱ biso̱ o jokwa la biso̱me̱ne̱ na la ndabo a mbia.

18. Njika minam di makusano̱ ke̱ di we̱le̱ o ebolo mambenda na bete̱sedi ba Yehova e?

¹⁸ Ne̱nge̱ la mambenda na bete̱sedi ba Yehova nde di mawane̱ minam, ka nje te̱ di malangano̱ o Myenge 119:97-100: “Na to̱ndi nde mbend’ango̱ ne̱ e! Na madutea nde ońol’ao buńa bwe̱se̱. Myeka mo̱ngo̱ mi matimbise̱ mba jangwa buka basingedi bam; ebanja na ne̱nge̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Na timbi dibie̱ buka balēdi bam be̱se̱, ebanja belēdi bo̱ngo̱ nde na maduteano̱. Na petan batudu so̱ṅtane̱, ebanja na ne̱nge̱ mbend’ango̱.” Je ná di bata lee̱ dibie̱, so̱ṅtane̱ na ye̱ne̱ o beboledi basu yete̱na di no̱ngi ponda o “dutea” o mambenda na bete̱sedi ba Loba. Di we̱ te̱ na ngińa o jese̱le̱ ná mambenda na bete̱sedi ba Loba bokwe̱le̱ doi lasu la mulema, di me̱nde̱ po̱ o “dime̱ne̱ la mute̱ mu londi mbom ma Kristo.”​—Efe. 4:13.