Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

‘Ese̱le̱ mwe̱ne̱n mańu mu pańe’ o sesa Yehova

‘Ese̱le̱ mwe̱ne̱n mańu mu pańe’ o sesa Yehova

‘Ese̱le̱ mwe̱ne̱n mańu mu pańe oboso ba bato, ná . . . ba sese Sango ańu.’​—MAT. 5:16.

MYENGE: 77, 59

1. Njika njo̱m a tobotobo ńa muńe̱nge̱ di be̱nno̱ e?

A SE̱ muńe̱nge̱ yeno̱ o senga ońola bońaki ba tumba la Yehova e! Mbu mu tombi di tombise̱ buka 10 000 000 la mokwa ma Bibe̱l. Nika e malee̱le̱ na mbaki ná baboledi ba Loba ba mese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mabu mu pańe! O̱nge̱le̱ pe̱ lodun la bato ba lee̱le̱ ńo̱ngi, bena di kasino̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Ba bato ba we̱li jokwa jombwea ndolo Yehova a lee̱le̱no̱ ponda a bolino̱ diko̱ti.​—1 Yohane 4:9.

2, 3. (a) Njika mukidi mu si meke̱ biso̱ o ‘pańa ka mwe̱ne̱n’ e? (b) Bupisane̱ byala ba Yesu be tilabe̱ o Mateo 5:14-16, nje di malano̱ jombwea e?

2 O wase ńe̱se̱, baboledi ba Yehova ba mato̱po̱ ńai na ńai a leme̱ le diwengisan. Nde, nika e si meka biso̱ ná di sese Tet’asu Yehova ka moto mō̱. (Bbī. 7:9) E be̱ to̱ njik’eyeme̱ di mato̱po̱no̱ na to̱ owe̱ni di majano̱, je ná di pańa “ka mwe̱ne̱n o mundi ma wase.”​—Fil. 2:15.

3 Bońaki di me̱ne̱no̱, jalatane̱ di mabwane̱no̱ muńe̱nge̱, na miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o benga ja peńa, man me̱se̱ ma mawanea Yehova esese. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n masu mu pańe o man mambo malalo.​—Langa Mateo 5:14-16.

ONGWANE̱ BAPE̱PE̱ O JOWE̱ YEHOVA

4, 5. (a) O sumo te̱ ebol’a dikalo, ne̱ni jeno̱ ná jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n masu mu pańe e? (b) Ne̱ni ebe̱yed’asu ya muyao yeno̱ ná e wana tombwane̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

4 O Njongo a Betatedi ńa 1 bwa Eso̱pe̱so̱pe̱ 1925 ńa Inglisi, mulopo ma jokwa “Mwe̱ne̱n oteten a mwititi” mu kwali ná “o min mińa misukan, to̱ moto a titi ná a be̱ Sango jemea yete̱na a s’ese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mao mu pańe.” Mu bata pe̱ ná: “Angame̱n bola nika tongwea na langwea bato ba mundi ma wase myango ma bwam, na die̱le̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ bupisane̱ mangea ma mwe̱ne̱n.” Na mbale̱, ebol’a dikalo na ya timbise̱ bato bokwedi ye nde mbad’a mweńa ńa jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n masu mu pańe. (Mat. 28:19, 20) O sumo te̱ ebol’a dikalo, je pe̱ ná di sesa Yehova tongwea na bedangwedi basu. E be̱ o mamboa mabu to̱ o ngea, bato ba mombwa biso̱ ke̱ je o dikalo. Muyao, lo̱, na masoma masu ba malangwa ba nja jeno̱ na njika pat’a Loba di mowe̱no̱.

5 Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Lo mingea te̱ o ni ndabo, lo soma mo̱.” (Mat. 10:12) O wuma Yesu na bokwedi bao ba tano̱ ba yo̱ko̱ te̱ dikalo, bato ba ta ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la jinge̱le̱ be̱n o mandabo mabu. Nde, o nin we̱nge̱ seto̱ nika nde yeno̱ o jita la bepolo. Nde o tele̱ye̱ te̱ na muyao janda la bepo̱yedi bo̱ngo̱, nika ńena e sibise̱ mube̱ne̱ bolongi mulema, e lo̱ko̱ pe̱ malinga mao. Lo̱ la muyao le nde o ponda ye̱se̱ byingedi ba bwam. Ye̱ne̱ne̱ pe̱ ná nika ńe mbale̱ o ponda bonasango beno̱ o dikalo l’ebamban o ngea. O ponda weno̱ o ni mbad’a dikalo o me̱nde̱ je̱ne̱ ná bato be muńe̱nge̱ o kasa masoma na lo̱ la muyao. Nika ńe ná e tute̱le̱ babo̱ o sisea biso̱ be̱be̱, ba no̱ngo̱ pe̱ kalat’asu po̱. Ebe̱yed’ango̱ ya muyao pe̱ ye ná yongwane̱ wa o botea ekwali.

6. Ne̱ni babaedi bō̱ ba mákokwe̱ mimbu ba lańse̱no̱ dikalo labu e?

6 Munasango mō̱ na munj’ao ba mákokwe̱ mimbu o Inglisi ba si ta pe̱ ba te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ ońola si be̱ne̱ la ja la bwam. Na babo̱ ba domse̱ ná ba mapańse̱ mwe̱ne̱n mabu oboso ba jo̱mbe̱ labu. Ba kumo so̱ late̱le̱ kalati omo̱ń a tebedi o ponda ńena bayedi ba mapo̱no̱ no̱ngo̱ bana babu o busa l’esukulu ye be̱be̱ na mbo’abu. So̱ṅte̱ e boli ná jita la ba bayedi di no̱nge kalati Les Jeunes s’interrogent​—Réponses pratiques, volume 1 na 2, nikame̱ne̱ pe̱ na kalati isadi. Munańango mō̱ ńe paonia o mwemba mabu pe̱ a po̱ o sue̱le̱ babo̱. Muyao mao na miwe̱n ma ba babaedi ba tute̱le̱ muyedi mō̱ o jemea jokwa la Bibe̱l.

7. Njika jongwane̱ weno̱ ná o wanea bawase̱ diwutamea be o wuma o majano̱ e?

7 Min mimbu mi tombi, bekombo jita be kasi jita la bawase̱ diwutamea. Nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ yi ńai a bato o bia Yehova na mwano mao e? We ná o botea na jokwa ne̱ni soma na bwambo babu. JW Language app ńe nde elongisan ye ná yongwane̱ wa o bola nika. Omo̱ń a nika, we pe̱ ná wokwa ngus’a byala be ná be bola ná ba lambe̱ye̱ wa toi. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ ná o lee̱ babo̱ sinima na kalati ye na bwambo babu o mulomba ma jw.org.​—Ndim. 10:19.

8, 9. (a) Njika jongwane̱ di makusano̱ o ndongame̱n asu ńa teten a woki e? (b) Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o no̱ngo̱ dongo o ndongame̱n e?

8 Na ndolo nde Yehova a bolino̱ biso̱ ndongame̱n a Longe̱ la Kriste̱n o longa biso̱ ná di bate be̱ jangwa o ebol’a dikalo. Belēdi di makusano̱ o ni ndongame̱n be mongwane̱ jita lasu o tombise̱ mape̱pe̱le̱ na mokwa ma Bibe̱l na mbaki.

9 Be̱n bena ba mapo̱ o ndongame̱n asu be̱n ná bana basu ba mano̱ngo̱ dongo o ndongame̱n. Bayedi be ná bongwane̱ bana babu o jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mabu mu pańe tongwea na jokwe̱le̱ babo̱ o bola malabe̱ na byala babu ba babo̱me̱ne̱. Malabe̱ mabu ma wam, na ma mawe̱ babo̱ o mulema, ma tute̱le̱ bapeńa bō̱ ba lee̱le̱ ńo̱ngi o jemba mbale̱.​—1 Kor. 14:25.

SUE̱LE̱ JALATANE̱

10. Ne̱ni Jowe̱ la Ndabo a mbia di masue̱le̱no̱ jalatane̱ e?

10 Mbadi nipe̱pe̱ ńa jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mo̱ngo̱ mu pańe ńe nde tongwea na sue̱le̱ jalatane̱ o mbia na o mwemba mo̱ngo̱. Mbadi po̱ bayedi beno̱ ná ba bola nika ńe nde tongwea na te̱se̱ mudango ma Jowe̱ la Ndabo a mbia na bupe̱ pe̱ mo̱. Bō̱ ba mombwa JW Elimb’a bedinge̱dinge̱ nde ombusa ponda ba kwalea ne̱ni beno̱ ná ba we̱le̱ o ebolo mato̱ti mena bokono̱. Muyedi ńe o die̱le̱ Jowe̱ la Ndabo a mbia a s’angame̱n dimbea ná bana basadi na bekoke̱le̱ ba si be̱n ńo̱ng’a mulemlem ma bediedi. Muyedi ombweye so̱ ná a kwaleye ońola to̱ti la jokwa ńai elong’a mbia te̱ e mawe̱le̱no̱ tombwane̱ Jowe̱ la Ndabo a mbia.​—Mye. 148:12, 13.

Jombwea la ba ba mákokwe̱ mimbu di malongisane̱ jita (Ombwa dongo 11)

11-13. Ne̱ni be̱se̱ beno̱ ná ba sue̱le̱ jalatane̱ o mwemba, bongwane̱ pe̱ bane̱ o pańse̱ mwe̱ne̱n mabu e?

11 Ne̱ni beso̱mbe̱ beno̱ ná be sue̱le̱ jalatane̱ o mwemba ná be tute̱le̱ bape̱pe̱ o jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mabu mu pańe e? Yete̱na we nde eso̱mb’a Kriste̱n, we ná o lata diko̱m na bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu. We ná o baise̱ babo̱ n’edube ná ba langweye wa myango ma longe̱ labu la Kriste̱n. O me̱nde̱ je̱ne̱ ná nika e malongisane̱ jita, nika e me̱nde̱ pe̱ bata jembe̱ bińo̱ babane̱ o jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n mańu mu pańe. Biso̱ be̱se̱ pe̱ je ná di po̱ngo̱ miwe̱n ná di kase be̱se̱ ba mukeye̱ o ndongame̱n o Ndabo a Janea. Bola la nika di me̱nde̱ sue̱le̱ jalatane̱ na tute̱le̱ pe̱ be̱n o pula pańse̱ mwe̱ne̱n mabu. We ná o we̱ o soma be̱n na lo̱ la muyao, pondapo̱ wongwane̱ pe̱ o jese̱ bapeńa bena ba po̱i. Keka ná o lee̱ babo̱ bonasango bape̱pe̱, ná ba si senga na babo̱me̱ne̱ ná be nde be̱n.

12 O po̱so̱be̱ te̱ o die̱le̱ ndongame̱n a dikalo, we̱ ná wongwane̱ ba ba mákokwe̱ mimbu o no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo. Ombwea ná ba be̱ o mōnda mwangame̱n babo̱. O ngedi iwo̱ we ná o bola ná ba be̱ mwemba n’eso̱mbe̱ ye ná e sue̱le̱ babo̱. Keka pe̱ ná o so̱ṅtane̱ ba bena ba si be̱n ja la bwam na bena ba be̱n bete̱medi be ńe̱ke̱. Be̱ lo̱ngo̱ la muyao na ye̱ne̱ di me̱nde̱ jongwane̱ beso̱mbe̱, ba ba mákokwe̱ mimbu, ba be o no̱nge̱ dongo o ebol’a dikalo etum a mimbu, na bapeńa o benga te̱ dikalo na ko̱di.​—Lev. 19:32.

13 Mulo̱ngedi a kwali ná: “O̱, njika bwam na muńe̱nge̱ yeno̱, ke̱ bonasango ba latane̱ wuma iwo̱!” (Langa Myenge 133:1, 2.) Bonaisrael ba ta muńe̱nge̱ o jowe̱ Yehova mwemba. Mulo̱ngedi a kobisane̱ di jalatane̱ na jo̱ki di mapańse̱ eyobo na di mapwe̱ bwam. Mulemlem pe̱ nde biso̱ pe̱ jeno̱ ná jembe̱ bonasango asu na sue̱le̱ pe̱ jalatane̱ oteten asu. Yete̱na o nibola nika, ke̱ yangame̱n ná o sesabe̱. Mo̱ we ná o po̱ngo̱ miwe̱n ná o “tele̱ mulema mo̱ngo̱ na bwē” e, nika ná, o bate bia bonasango o mwemba esibe̱ ndando e?​—2 Kor. 6:11-13.

14. Nje weno̱ ná o bola ná mwe̱ne̱n mo̱ngo̱ mu pańe o wuma o majano̱ e?

14 Je pe̱ ná di we̱ o bola ná mwe̱ne̱n masu mu pańe o wuma di majano̱. Byala basu ba muyao nikame̱ne̱ pe̱ na beboledi be ná ba duta moyo masu ma mboa o mbale̱. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Njika pat’a moto neno̱ o miso̱ ma myoyo mam ma mboa e? Mo̱ ndabo am ńe bosangi na ne̱te̱ e? Yal’am e biane̱ o wuma na majano̱ ka wuma ye bosangi e? Na biane̱ o wuma na majano̱ ka mō̱ nu mongwane̱ bane̱ e?’ We te̱ o ekwali na yine̱ Mboṅ a Yehova baise̱ babo̱ ne̱ni muyao mabu na bedangwedi babu ba bwam be tapino̱ mbia mabu, beko̱lo̱ngo̱n, mako̱m m’ebolo na m’esukulu. Ye̱ke̱i te̱ ba me̱nde̱ langwea wa myango mabu ma bwam.​—Efe. 5:9.

BIŃO̱ JA PEŃA

15. Ońola nje yeno̱ mweńa o ja peńa e?

15 Ebe̱yed’asu ye mweńa niponda jeno̱ o po̱ngo̱ miwe̱n ná di bate jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n masu mu pańe. Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ngedi jita ná: “Bińo̱ ja peńa.” (Mat. 24:42; 25:13; 26:41) Ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ná, jo̱nge̱le̱ te̱ ná “ndenge̱ ninde̱ne̱” e si mapo̱ tatan, ná e me̱nde̱ nde po̱ ke̱ di titi pe̱ longe̱, di si me̱nde̱ ja peńa jombwea ebol’a dikalo. (Mat. 24:21) O mulopo ná mwe̱ne̱n masu mu pańe o wuma di majano̱, mwe̱ne̱n masu mwe ná mu wo̱ye̱, to̱ mo̱me̱ne̱ dima.

16, 17. Nje weno̱ ná o bola o benga ja peńa e?

16 Nika nin pond’asu ńa mińa misukan e mabatano̱ nde be̱ bobe, biso̱ be̱se̱ jangame̱n ja peńa. Di bi ná Yehova a me̱nde̱ nde wana su o ponda a te̱se̱no̱. Je mbaki na nika. (Mat. 24:42-44) Nde o niponda so̱ jeno̱ o jenge̱le̱ su, di be̱ we̱lisane̱, di je pe̱ peńa. Di lange Eyal’a Loba buńa te̱, di be̱ jangwa na ye̱ne̱, di kane̱ pe̱. (1 Pet. 4:7-8a) Embilane̱ bonasango na bonańango bena be o boleye̱ Yehova etum a mimbu, nde bena be muńe̱nge̱ o benga ja peńa na jese̱le̱ pe̱ ná mwe̱ne̱n mabu mu pańe. Eyembilan ewo̱ ya bwam ye nde min myango “Cramponné depuis 70 ans au pan du vêtement d’un Juif (Ye etum a 70 ma mbu na kweno̱ dinjaki la mbo̱t’a mujū)” mi tilabe̱ o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 Dibaba 2012, mapapa 18-21.

17 We̱le̱ wame̱ne̱ mususu o bolea Yehova, o be̱ne̱ pe̱ mindenge mi malongisane̱. Nika e me̱nde̱ wanea wa muńe̱nge̱ munde̱ne̱, o me̱nde̱ pe̱ nde je̱ne̱ biana ponda e mapomane̱ tomba. (Efe. 5:16) Ye buka n’ebwea mbu we̱nge̱ bonasango ba bolino̱ ebolo ende̱ne̱. Nde nin we̱nge̱ je o bola buka nika tongwea na dia la ngum la Yehova. Je o jese̱le̱ ná mwe̱ne̱n masu mu pańe o dime̱ne̱ lena di si wusano̱ to̱ mo̱me̱ne̱ bolane̱ jo̱nge̱le̱.

Pe̱pe̱le̱ la batatedi di mabola biso̱ epolo o pulise̱ dibie̱ l’Eyal’a Loba (Ombwa mongo 18, 19)

18, 19. Ne̱ni di makusane̱no̱ batudu o mwemba jongwane̱ o be̱ ye̱ne̱ na ngińa o ebolo e? Bola eyembilan.

18 Nika e membe̱ dube̱ o bia ná k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ e si meka biso̱ o bolea Yehova o mbadi a do̱lisanno̱. Ońola nika, di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola ‘mabea ma bato,’ nika ná batudu, a bolino̱ biso̱. (Langa Efeso 4:8, 11, 12.) Ngedi nipe̱pe̱ mutudu a mape̱pe̱le̱no̱ wa, bola ná di pe̱pe̱le̱ di be̱ wa muse̱ṅ, okwa na dibie̱ lao, o kase pe̱ malea a mabolano̱ wa.

19 K’eyembilan, batudu baba o Inglisi ba pe̱pe̱le̱ munasango mō̱ na munj’ao bena ba baise̱ babo̱ jongwane̱. Muto a ta nde o̱nge̱le̱ ná mom’ao a titi o londise̱ m’bē̱ mao ma mudī. Mome embi ná a si ta mulēd’a bwam, a si ta pe̱ to̱ a tombise̱ Jowe̱ la Ndabo a mbia ponda ye̱se̱. Batudu bongwane̱ babo̱ o dutea o eyembilan a Yesu. Ombwedi ńo̱ng’a bokwedi bao. Batudu bome̱le̱ mome ná embilane̱ Yesu. Bome̱le̱ pe̱ muto o be̱ we̱lisane̱. Batudu ba boli pe̱ ba babaedi malea ne̱ni beno̱ ná ba be̱ne̱ Jowe̱ la Ndabo a mbia mwemba na bana babu baba. (Efe. 5:21-29) Ombusa ponda batudu ba sesi mome ońola miwe̱n mao. Bembe̱ mo̱ o benga po̱ngo̱ miwe̱n na baise̱ pe̱ jongwane̱ la mudī-musangi ná a londise̱ m’bē̱ mao ma mudī ńai a bwam. Ndolo na muyao ba lee̱le̱no̱ mun mbia bongwane̱ mo̱ o pańse̱ mwe̱ne̱n mao.

20. Wese̱le̱ te̱ ná mwe̱ne̱n mo̱ngo̱ mu pańe nje nika ńeno̱ ná e wana e?

20 Mulo̱ngedi a kwali ná: “Bonam na moto te̱ nu mabwe̱ Yehova bo̱ngo̱, nde a dangwa pe̱ o mangea mao.” (Mye. 128:1) Wese̱le̱ te̱ ná mwe̱ne̱n mo̱ngo̱ mu pańe tongwea na jongwane̱ bane̱ o bolea Loba, tongwea na die̱le̱ wame̱ne̱ o mbadi ni masue̱le̱ jalatane̱, na tongwea na ja peńa, o me̱nde̱ bata be̱ bonam. Bane̱ ba me̱nde̱ je̱ne̱ bebolo bo̱ngo̱ ba bwam, nika e tute̱le̱ pe̱ jita o bola Sango asu edube.​—Mat. 5:16.