Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Janea lam di titi la nin wase”

“Janea lam di titi la nin wase”

“Na po̱i . . . nde o wase ná na bole mboṅ ońola mbale̱.”​—YOHANE 18:37.

MYENGE: 15, 74

1, 2. (a) Ne̱ni wase ńeno̱ o bata be̱ diwanje̱ e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ o din jokwa e?

MUNAŃANGO mō̱ o mikondo ma Europa mo̱ ná: “Botea o mimbu mam ma mūtu, na ta nde ne̱ne̱ si te̱me̱ la sim buka te̱. Nik’e boli mba na banga bediedi ba politik b’ekombo am, na kumwa sue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma pamo. Na ta nde jomba la mot’a njo mō̱, nu jai na mba mimbu jita.” Munasango mō̱ pe̱ o mikondo ma Afrika a malangwa ońola nje a tano̱ njo, mo̱ ná: “Na ta nde na dube̱ ná tumba lam di buki mane̱ me̱se̱, na mba na lata na dińaṅ la politik diwo̱. Di ta jokwabe̱le̱ o bwa bate̱nge̱ne̱ biso̱ na po̱, name̱ne̱ pe̱ na bato ba tumba lasu ba ta ba sue̱le̱ mańaṅ ma politik mape̱pe̱.” Munańango mō̱ ńe o ekombo ewo̱ ya teten a Europa embi ná: “Na ta na langabe̱ ndando, na ta pe̱ na singe̱ bato ba bekombo bepe̱pe̱ to̱so̱ be o ebasi ye diwengisan na yam.”

2 Jita la bato nin we̱nge̱ di be̱n nde mulemlem m’ebe̱yedi ban balalo ba tano̱ ba be̱ne̱ kwaṅ. Jita la mańaṅ ma politik ma mabolane̱ njo o wasa be̱ne̱ wonja. Bato ba mabenga jana ońola politik. O bekombo jita, be̱n ba bato ba singabe̱. Bibe̱l e ta e mábīse̱ ná o min mińa misukan pat’a bato ye̱se̱ i me̱nde̱ be̱ bato “ba si to̱ndi do̱lisane̱.” (2 Tim. 3:1, 3) O nin ponda diwanje̱ leno̱ nde o bata o wase, ne̱ni Kriste̱n yeno̱ ná i kombe̱ jalatane̱ labu e? Je ná jokwa jita ke̱ jombwedi nje Yesu a bolino̱ o ńo̱ṅo̱n a boso ponda ekombo e tano̱ e londa na mpungu ma politik. Jombweye mato̱ti malalo: Ońola nje Yesu a si latino̱ na dińaṅ la politik to̱ diwo̱ e? Ne̱ni a lee̱le̱no̱ ná baboledi ba Loba ba s’angame̱n te̱me̱ye̱ o mudi to̱ mō̱ ma politik e? Na ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ biso̱ ná di si bolane̱ njo to̱ buńa e?

MO̱ YESU A SUE̱LE̱ BATO BA TA BA WASA BE̱ WONJA E?

3, 4. (a) Njika dipita la politik Bajū ba tano̱ ba be̱ne̱ o mińa ma Yesu e? (b) Ne̱ni bokwedi ba Yesu ba lee̱le̱no̱ ná babo̱ pe̱ ba ta ba be̱ne̱ mulemlem ma dipita e?

3 Jita la Bonayuda Yesu a te̱ye̱no̱ dikalo di ta di wasa te̱me̱ wonja na Roma. Dińaṅ la politik la Bonayuda ba pamo, ba tano̱ ba bele̱ ná Selot, di ta di tute̱le̱ bato o be̱ pamo. Jita labu di ta nde di bupe̱ belēdi ba Yuda mot’a Galilea. A ta nde Mesia ńa lobango o ńo̱ṅo̱n a boso nu lo̱ndi dimuti dinde̱ne̱. Yosefus mulangwe̱ myango mō̱ ńa Bajū a lango jombwea nu Yuda ná, “a tute̱le̱ bato b’ekombo ná banane̱ Roma, a bele̱ pe̱ be̱se̱ ba ta ba sawea Roma tax ná babo̱ngo̱.” Bato ba Roma ba bo nu Yuda. (Bebolo 5:37) Selot iwo̱ i bolane̱ na mo̱me̱ne̱ njo o londise̱ mpuli mabu.

4 O sumo te̱ ban bato ba pamo, dongo dinde̱ne̱ la Bonayuda di ta lenge̱le̱ Mesia nu me̱nde̱ te̱se̱ babo̱ wonja na Roma. Ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná Mesia a po̱i te̱ a me̱nde̱ bola ná Israel e timbe pe̱te̱ tumba dinde̱ne̱, a sumwa pe̱ mo̱ owas’a eko̱ko̱s’a Roma. (Lukas 2:38; 3:15) Jita bo̱nge̱le̱ ná Mesia a me̱nde̱ bokise̱ Janea o wase, o Israel. Na nika, lodun la Bajū lena lo ta lo camane̱ o wase ńe̱se̱ lo wusa so̱ timba o mbo’abu. O̱nge̱le̱ ná Yohane mudubisedi a ta a baise̱ Yesu ná: “We nde nu ńangame̱n po̱, nga di tate nde nupe̱pe̱ e?” (Mat. 11:2, 3) Yohane a puli nde o bia nga moto nupe̱pe̱ e, nu me̱nde̱ londise̱ mapita me̱se̱ ma Bajū. Ba bokwedi baba bena ba ta ba dongame̱ne̱ Yesu nu pumbo o nge’a Emaus pe̱ ba ta ba pite̱ ná Mesia nde a ta nu nu ta ńangame̱n sunge̱ Bajū. (Langa Lukas 24:21.) Ombusa ponda, bamuloloma ba Yesu ba ta ba baise̱ mo̱ ná: “A Sango, o nin ponda nde o mate̱se̱ye̱no̱ pe̱te̱ Israel Janea e?”​—Bebolo 1:6.

5. (a) Ońola nje bato ba Galilea ba pulino̱ ná Yesu a be̱ kiṅ’abu e? (b) Ne̱ni Yesu a te̱se̱no̱ jo̱nge̱le̱ labu e?

5 Kana ba tano̱ ba be̱ne̱ yi ńai a mapita ońola Mesia, bato ba Galilea ba puli ná Yesu a be̱ kiṅ’abu. Ba ta mbaki ná Yesu a me̱nde̱ nde be̱ mudied’a bwam: A ta a bia ekwali, a ta a be̱ne̱ ngińa o bo̱lise̱ baboedi; na julise̱ pe̱ banjai. Ombusa Yesu dese̱ 5 000 la bato, dimuti di puli damea mo̱. “Yesu a so̱ino̱ ná ba me̱nde̱ po̱ putea mo̱ o timbise̱ mo̱ kiṅe̱, na mo̱ a we̱nge̱me̱ye̱ pe̱te̱ omo̱ń a mudongo muso̱lo̱ki.” (Yohane 6:10-15) O bone̱ bao, o mune̱ mudi ma Munja ma Galilea, ke̱ dimuti di malo̱ko̱me̱, na Yesu a tele̱ye̱ babo̱ janda l’ebol’ao. A si po̱i o londe̱ ńo̱ng’abu ń’eyobo nde ńa mudī. A langwedi babo̱ ná: “Lo si wo̱ ntu ońola da lena di mańame̱, nde ońola da lena di maje̱ ońola longe̱ la bwindea.”​—Yohane 6:25-27.

6. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ na bwē ná a si ta a wasa ngiń’a politik o wase e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

6 Oboso ná a mawo̱, Yesu a so̱i ná bokwedi bao bō̱ ba ta bengane̱ mo̱ ná a bokise̱ Janea o wase o Yerusalem. Na mo̱ a langwea babo̱ munia ma min o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ labu. Mu munia mu ta mu kwala ná, “mot’edube” mō̱, nika ná Yesu, a ta ala o ekombo etum, o lo̱ndo̱ la pond’a bwaba. (Lukas 19:11-13, 15) A langwedi pe̱ banedi ba Roma ná a titi ńa nin wase ponda Pontio Pilato a baise̱no̱ mo̱ ná: “We nde Kiṅ’a Bonayuda e?” (Yohane 18:33) Yen ebe Pilato a bo bo̱ngo̱ ná Yesu e ná a tute̱le̱ bato o te̱nge̱ne̱ Janea lao. Nde Yesu alabe̱ mo̱ ná: “Janea lam di titi la nin wase.” (Yohane 18:36) Yesu a bangi jinge̱le̱ mo̱me̱ne̱ o politik, ebanja Janea lao di ta nde langame̱n be̱ o mo̱ń. A langwedi Pilato ná ebol’ao e ta nde ná a “bole mboṅ ońola mbale̱.”​—Langa Yohane 18:37.

O soke̱ nde miso̱ mo̱ngo̱ o mambo ma wase nga o Janea la mo̱ń la Loba e? (Ombwa dongo 7)

7. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu ná di si sue̱le̱ dińaṅ la politik to̱ diwo̱ e?

7 Di so̱ṅtane̱ te̱ m’bē̱ masu bwam ka nje te̱ Yesu a tano̱ a so̱ṅtane̱ mao, di si me̱nde̱ sue̱le̱ dińaṅ la politik to̱ diwo̱, to̱ o mulema masu. Nde nika e titi lambo di bo̱bi. Muboled’ebondo mō̱ mo̱ ná: “Bato be o wuma di majano̱ ba mabenga nde be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma pamo. Ko̱d’ekombo e lań wuma ye̱se̱, jita pe̱ ba mo̱nge̱le̱ ná malonge̱ mabu ma me̱nde̱ bata be̱ bwam yete̱na mot’abu nde a maneye̱ babo̱. Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná bonasango ba kombe̱ jalatane̱ labu tongwea na we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a belangwedi ba myango ma bwam ma Janea. Ba pite̱ ná Loba a me̱nde̱ bo̱le̱ si te̱me̱ la sim na mine̱ mitakisan di be̱nno̱.”

NE̱NI YESU A BANGINO̱ NO̱NGO̱ DONGO O MAMBO MA POLITIK E?

8. Bola eyembilan a si te̱me̱ la sim Bajū ba tano̱ ba be̱ne̱ o ńo̱ṅo̱n a boso

8 Si te̱me̱ la sim di mawana ponda ye̱se̱ ná bato binge̱le̱ babo̱me̱ne̱ o politik. Ekwal’a sawa la tax e boli ná bato jita ba so̱le o politik o mińa ma Yesu. Pamo a Yuda ńa Galilea di kwaledino̱ o mo̱ń e wu nde ońolana kaisa ńa Roma e ta e te̱se̱ mbenda ná bato ba no̱ngo̱be̱ muso̱ngi o be̱ mbaki ná ba masawea Roma tax. Be̱se̱ ba ta owas’a Roma name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba ta ba sengane̱ Yesu ba ta bangame̱n sawa tax ońola myam mabu, mińangadu, na milongi mabu. Bako̱tedi ba ndumban pe̱ ba boli ná sawa la tax di bate be̱ bodilo. Ba ta ba te̱ke̱ go̱bina ná ba be̱ne̱ bepolo basam, ná ba be̱ne̱ ngińa o no̱ngo̱ne̱ bato mo̱ni. Sakeo, mwaned’a bako̱tedi o Yeriko, a timbi be̱ m’bwaṅ ońolana a ta be̱ a no̱ngo̱ne̱ bato mo̱ni na mińakisan. (Lukas 19:2, 8) Ye̱ke̱i te̱ jita ba ta nde ba bola ka mo̱.

9, 10. (a) Ne̱ni basingedi ba Yesu ba pulino̱ jinge̱le̱ mo̱ o bekwali ba politik e? (b) Njika belēdi jalabe̱ la Yesu di mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

9 Basingedi ba Yesu ba ta ba weka mwano o jinge̱le̱ mo̱ o bekwali ba tax. Ekwali e ta nde jombwea “njangi” ńa denario po̱ mot’a Bonayuda te̱ a tano̱ angame̱n sawa. (Langa Mateo 22:16-18.) Bajū ba si ta muńe̱nge̱ o sawa ni tax ni ta eyemban a byanedi ba Roma. Nde “bonaherode,” nika ná dińaṅ la ba bena ba ta ba sue̱le̱ politik ao bena ba baise̱ min myuedi ba ta ba pite̱ ná Yesu a kwali te̱ ná bato ba s’angame̱n sawa tax, nika e me̱nde̱ bola babo̱ epolo o numa mo̱ njo̱m ná a mawana mpungu. Yesu a kwala pe̱ te̱ ná tax ńangame̱n sawabe̱, bato ba si wusa pe̱ sengane̱ mo̱.

10 Yesu a bolane̱ so̱ jangwa ná a si no̱ngo̱ dongo o ekwal’a tax. A kwali nde ná: “Bola so̱ kaisa mambo ma kaisa, Loba pe̱ mambo ma Loba.” (Mateo 22:21) Ye mbale̱ ná Yesu a ta a bia ná bako̱tedi ba ta nde bato ba ndumban. Nde Yesu a si puli te̱me̱ye̱ o mudi to̱ mō̱. O diwengisan ombwedi nde to̱ti lena di ta mo̱ mweńa, Janea la Loba, di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto me̱se̱. Yesu a die̱le̱ so̱ biso̱ eyembilan, ná di si so̱lo̱ o bekwali ba politik, e be̱ ná lambo di te̱m to̱ di si te̱m. Kriste̱n i mapulise̱ nde Janea la Loba na te̱me̱ lao la sim. Ońola nika nde di s’angame̱nno̱ sue̱le̱ to̱ te̱nge̱ne̱ bekwali ba politik.​—Mat. 6:33.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di die̱le̱ ńo̱ng’asu ńa te̱me̱ la sim o ngea ni te̱nge̱n e?

11 Jita la Mboṅ a Yehova lena di ta di sue̱le̱ politik kwaṅ di tongwe̱le̱ o busise̱ babo̱me̱ne̱ oten. Munańango mō̱ o ekombo a Inglisi mo̱ ná: “Na bo̱le̱no̱ jokwa o Unive̱rsite ne̱ni ekombo yangame̱nno̱ diabe̱le̱, na botedi o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma pamo. Na ta na pula lingea wonj’a mīndo, kana di takisabe̱no̱ jita ońola si te̱me̱ la sim. To̱ná bato ba si tano̱ ba we̱le̱ te̱me̱ne̱ mo̱nge̱le̱ mam, nika e si ta te̱ nde e lo̱ko̱ mba mulema. Na si ta na bia ná njo̱m a ndando ńangame̱n nde dubwabe̱ o milema ma bato. Nde na botedino̱ jokwa Bibe̱l, na so̱ṅtane̱ ná nangame̱n nde botea na mulema mam ma mbame̱ne̱. Munańango ńe mukala nde ongwane̱ mba o tukwa mo̱nge̱le̱ mam. Nin we̱nge̱ ne o bolea ka paonia o mwemba ma eyem’a mbuke, ne pe̱ o jokwa kwalisane̱ pat’a bato ye̱se̱.”

“TIMBISE̱ PO̱ ANGO̱ O DIBAMBU”

12. Ońola njika pat’a “esasange” Yesu ome̱le̱no̱ bokwedi bao e?

12 O mińa ma Yesu, ebasi e ta e pulisane̱ na politik. Kalati Daily Life in Palestine at the Time of Christ (Longe̱ la buńa te̱ o Palestina o mińa ma Kristo) e kwali ná “mańaṅ ma bebasi mena ma ta oteten a Bajū me nde mulemlem ka mańaṅ ma politik ma we̱nge̱.” Yesu anedi so̱ bokwedi bao ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ońol’esasang’a farisai na esasang’a Herode.” (Marko 8:15) O yen epasi, Yesu a ta nde a kwalea bonaherode. O nje e mombweye̱ politik, farisai ba ta ba pula ná Bajū ba te̱me̱ wonja na byanedi ba Roma. Myango ma bwam kaponda Mateo mi malangwa ná Yesu ome̱le̱ pe̱ babo̱ ońola Sadukai. Babo̱ ba ta nde ba pula ná Bajū ba tike be̱ owas’a byanedi ba Roma ebanja nika e ta e bola babo̱ doi na bepolo basam. Yesu ome̱le̱ so̱ bokwedi bao ná ba no̱ngo̱ne̱ belēdi, to̱so̱ esasang’a man mańaṅ malalo jangame̱ye̱. (Mat. 16:6, 12) Nje ye bwam ye nde ná Yesu a boli nde bokwedi bao din jome̱le̱ ombusa ponda to̱ ininga bato ba pulino̱ te̱se̱ mo̱ kiṅe̱.

13, 14. (a) Ne̱ni bekwali b’ebasi na politik be mawanano̱ njo na si te̱me̱ la sim e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ bolane̱ njo o janane̱ si te̱me̱ la sim e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

13 Mulatako m’ebasi na politik ponda ye̱se̱ mu mawana njo. Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao ná ba si no̱ngo̱ dongo o ma mambo. Ońola ni njo̱m nde prisi inde̱ne̱ na farisai ba wekino̱ mwano o bwa Yesu. Ba bo bo̱ngo̱ ná bato ba me̱nde̱ sengane̱ mo̱, ba si sue̱le̱ pe̱ babo̱. Ba kwala ná: “Jese̱le̱ te̱ mo̱ nika, ke̱ be̱se̱ ba me̱nde̱ dube̱ mo̱, nde bato ba Roma ba me̱nde̱ po̱, ba no̱ngo̱ne̱ biso̱ wum’asu na bato basu.” (Yohane 11:48) Ońola nika nde Prisi Ninde̱ne̱ Kaifa e wekino̱ mwano ná Yesu a bwabe̱.​—Yohane 11:49-53; 18:14.

14 Kaifa a ta a loma bato o damea Yesu oteten a bulu. Yesu a ta a bia mun mwano ma iso̱n, ońola nika nde o da lao disukan na bamuloloma bao a baise̱no̱ babo̱ ná baleye po̱ to̱ ininga. Nde iba i ta i dongame̱n o jokwe̱le̱ babo̱ belēdi ba mweńa. (Lukas 22:36-38) Nde oteten a bulu, dimuti di ta di po̱ damea Yesu, na Petro a linga ná ba po̱i damea mo̱ o ni ponda bulu, nika e ta nde si te̱me̱ la sim, na mo̱ a songwa po̱ ao o janane̱ mō̱ ńa di dimuti. (Yohane 18:10) Na Yesu a kwalane̱ Petro ná: “Timbise̱ po̱ ango̱ o dibambu, ebanja be̱se̱ ba mano̱nge̱ po̱ ba mawo̱ nde na po̱.” (Mat. 26:52, 53) Be belēdi ba ngińa be ta mulatako na muka Yesu a se̱le̱no̱ kane̱ y’ebiamu ná ba si no̱ngo̱ dongo na nin wase. (Langa Yohane 17:16.) Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a be̱n bwam o janane̱ si te̱me̱ la sim.

15, 16. (a) Ne̱ni Eyal’a Loba yongwane̱no̱ Kriste̱n o samba njo e? (b) Njika diwengisan Yehova a me̱ne̱no̱ ke̱ ombo wase o nin we̱nge̱ e?

15 Munańango ńe o mikondo ma Europa di se̱le̱no̱ kwalea o bebotedi pe̱ oko ben belēdi. Mo̱ ná: “Ne̱n ná njo e si mawana te̱me̱ la sim. Ne̱n ná ba bena ba mabolane̱ njo o ponda ye̱se̱ ba yo̱ki sukan bo̱lo̱ne̱ longe̱. Jita pe̱ ba mabe̱ nde ba malinga. Na ta muńe̱nge̱ o jokwa o Bibe̱l ná Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a wana te̱me̱ la sim la mbale̱ o wase. Mu mwe̱ndi nde neno̱ o te̱ ye etum a 25 ma mbu.” Munasango ńe o mikondo ma Afrika mo̱ a timbise̱ nde po̱ ao “po̱ a mudī,” nika ná Eyal’a Loba, o te̱ye̱ bape̱pe̱ mwe̱ndi ma musango, esibe̱ jombwea tumba labu. (Efe. 6:17) Ombusa mo̱ timba mō̱ ńa Mboṅ a Yehova, nu munańango ńe o ekombo ewo̱ ya teten a Europa a babe̱ na munasango ńa tumba a tano̱ a singe̱. Babo̱ balale̱ ba wan nde man mawengisan o longe̱ labu ońolana ba ta ba pula be̱ ka Kristo.

16 Man mawengisan me mweńa jita! Bibe̱l e makobisane̱ mbel’a moto na munja mu pungwedi, mwena mu si mawe̱le̱ ko̱ mbo̱le̱. (Yes. 17:12; 57:20, 21; Bbī. 13:1) O niponda bekwali ba politik beno̱ o lingise̱ bato, be wana diwanje̱ oteten abu, na njo, biso̱ je musango na mulatako. Yehova ombo pe̱ te̱ diwanje̱ le o wase, e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ jalatane̱ le oteten a tumba lao.​—Langa Sefańa 3:17.

17. (a) O njika mbadi ilalo jeno̱ ná di sue̱le̱ jalatane̱ lasu e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

17 Joko ná je ná di sue̱le̱ jalatane̱ la Kriste̱n o mbadi ilalo: (1) Di lakisane̱ ná Janea la mo̱ń la Loba di me̱nde̱ bo̱le̱ si te̱me̱ la sim, (2) di si no̱ngo̱ dongo o bekwali ba politik, na (3) di si bolane̱ njo. Nde ye mbale̱ ná ponda iwo̱, ndando ńe ná e sema jalatane̱ lasu. Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o buka min mitakisan, ka nje te̱ Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i bolino̱.