MU M’BO̱M ma kalati mu ta mu belabe̱ ná ńungu. Ponda na langino̱ mo̱, na so̱i maduta ma mpesa mena ma tute̱le̱ mba o dutea. Nika e boli ná, botea mūtu na be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa so̱ṅtane̱ la Bibe̱l, ka nje te̱ di tano̱ di tilabe̱ o mu m’bo̱m ma kalati.

Longe̱ lam di tuko ponda bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba be pulino̱ lańa o India. Bayedi bam ba bo diba labu. Na si ta na so̱ṅtane̱ ne̱ni bato baba na to̱ndino̱ beno̱ ná babane̱. Na ta na ńo̱sea o mudī, na comabe̱ pe̱. Na ta nde mpo̱m ma muna, nde na si ta na be̱ne̱ lo̱ko̱mea na jongwane̱ na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ngi.

Biso̱ na ńango am di ta nde di ja o Karachi, mundi maboso. Buńa bō̱, Fred Hardaker Mboṅ a Yehova po̱ ni ta nde do̱kita na ńena ni ta ni mákokwe̱ mimbu a ta a po̱ jumba jo̱mbe̱ lasu. Bā na nu nu ta nu bola mbia masu yi kalati nde ba ta o dube̱ diwo̱. A baise̱ ńango am nga e ná a botea jokwa la Bibe̱l. A bangi, nde a kwala ná mba ne ná na to̱ndo̱. Na botedi so̱ jokwa na Hardaker woki ni bupe̱.

 Ombusa woki to̱ ininga, na botedi o jukea o ndongame̱n i ta i ja o do̱kita la Hardaker. Lambo ka 12 la Mboṅ a Yehova i ta i mákokwe̱ mimbu i ta be̱ yukea o jowe̱. Ba lo̱ki mba, ba bongwa pe̱ mba ka mun’abu. Na dia na mo̱nge̱le̱ ne̱ni ba tano̱ be̱ ba ja na mba, ba nungame̱ ná ba be̱ o mute̱ mam, ba kwalisane̱ mba ka diko̱m, lambo na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ngi o niponda.

Nika e si no̱ngi pond’a bwaba, na Hardaker a bele̱ mba o die̱le̱ mo̱ o dikalo. Okwe̱le̱ mba o bolane̱ fonograf ná bato ba senge bekwali ba Bibe̱l be wuto. Bekwali bō̱ be ta be langwa mambo na bwē, bato bō̱ ba si ta so̱ muńe̱nge̱ o senga mo̱. Nde na bo muńe̱nge̱ jita o te̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo. Na ta na be̱ne̱ ko̱d’a mbal’a Bibe̱l, na to̱ndo̱ pe̱ o langwea mo̱ bape̱pe̱.

Kana milo̱ṅ ma bila ma Yapan mi tano̱ mi nipo̱ so̱lo̱ o India, mabandan ma manea ma Inglisi te̱nge̱ne̱ Mboṅ a Yehova ma bati be̱ ngińa. Ma timbi tapa mba o Madibe̱dibe̱  ma 1943. Mwaned’esukulu ńaboso, pasto ń’ebas’a Anglikan, a pangi mba o njo̱m ná na be̱n “bede̱mo be si mabwesane̱ muńe̱nge̱.” A ta a langwea ńango am ná mulatako mam na Mboṅ a Yehova mwe nde eyembilan a bobe ońola bane̱ bautu. Ńango am ońa na malinga, eka mba ná na si lata pe̱ na babo̱. Ombusa ponda, a loma mba omboa sango am o Peshawar, mundi mu ta o lambo ka 1 370 km o pongo. Kana na si tano̱ pe̱ na be̱ne̱ da na mulatako ma mudī, na timbi bo̱bo̱.

O mbu 1947, na timbi o Karachi o wasa ebolo. Na mba nala pe̱pe̱le̱ do̱kita Hardaker. A ta muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ mba, a kasa mba na muyao.

A baise̱ mba ná, “nje e matakise̱ wa e?” O̱nge̱le̱ ná na ta nde na po̱ ná ombwe mba ońola diboa.

Na mba nalabe̱ mo̱ ná, “A do̱kita, na si maboa o eyobo. Na maboa nde o mudī. Na be̱n ńo̱ng’a jokwa la Bibe̱l.”

Na mo̱ a baise̱ ná, “Su ininga so̱ o mapulano̱ botea e?”

Na mba nalabe̱ mo̱ ná “Tatan me̱ne̱ yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱.”

Di tombise̱ ebiamu a bwam o jokwa Bibe̱l. Na kusi lo̱ko̱mea, na bwa muńe̱nge̱ o be̱ pe̱te̱ na Mboṅ a Yehova. Ńango am a keki o mbadi ye̱se̱ ná ēke mba ná na si lata pe̱ na babo̱, nde na ta na no̱ngo̱ bedomsedi o jalea mbale̱ na kaṅ. O 31 ma Dingindi 1947, nde na dubisabe̱no̱. Na botea bolea ka paonia ńa pond’a mususu ke̱ ne 17 la mbu.

Wum’a boso na lomabe̱no̱ ka paonia e ta nde o Quetta, epol’a betatedi ya sonj’a Inglisi. O mbu 1947 ekombo yababe̱ mongo maba, India dongo diwo̱, Pakistan pe̱ dine̱. * Nika e wan njo ninde̱ne̱ oteten a bato ba bebasi, e tute̱le̱ pe̱ mbumwa ni si ta ni máje̱ne̱ne̱. Lambo ka 14 la lodun la bawase̱ diwutamea basumwe̱ o mundi mabu. Bato b’ebas’a bawusa ba India balo o Pakistan, nde ba Hindus na ba Sikhs ba ta o Pakistan bala ja o India. To̱na mu mpungu mwe̱se̱, na ta na no̱ngo̱ masin o Karachi mena ma ta ma londa na bato na pum, na kwayame̱ o muko̱ṅ mō̱ mu ta l’eboko o nge’a lo̱ndo̱ ńe̱se̱ natē̱ na tunge̱ o Quetta.

Na ta na dongame̱ne̱ George Singh o Quetta, paonia ńa tobotobo ńa 20 ma mbu n’epasi. A ta a bola mba edun a medi na tano̱ na duane̱ (to̱ nime̱le̱) o mōnda mu ta mikondoki. O jita la ngedi, na ta nde na te̱ dikalo muso̱lo̱ki. Ombusa myo̱di mutoba, na ta na mábe̱ne̱ 17 la mokwa, bautu bam bō̱ ba kasi mbale̱. Mō̱ ńabu, Sadiq Masih, nu ta nde sonj’a bila, a ta ongwane̱ biso̱ na George o tukwa kalat’asu iwo̱ na bwambo ba Urdu, bwambo baboso ba Pakistan. Na ponda, Sadiq a timbi mute̱ dikalo la myango ma bwam ńa ko̱di.

Na ta na timba o Karachi, na bolea mwemba na Henry Finch na Harry Forrest, bamuloloma ba peńa ba wu o Esukul’a Gilead. A se̱ belongedi ba tiki ba mudī ba bolino̱ mba e! Na ta na die̱le̱ Finch ngedi po̱ o lo̱ndo̱ la dikalo o pongo a Pakistan. Di ta di so̱ owas’a midongo māsam jita la bato̱pe̱ eyem’a Urdu ba sibise̱ mańolo, bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a mbal’a Bibe̱l. Ombusa mbu miba, mba pe̱  na timbi jukea o Esukul’a Gilead; na busino̱, na timbisabe̱ o Pakistan ka muboled’ebondo ń’epas’a ponda. Na ta nde na ja o bolongi ba bamuloloma o Lahore, mwemba na bonasango balalo bape̱pe̱.

Nde o mbu 1954, si so̱ṅtane̱le̱ di ta di po̱ oteten a bamuloloma ba ta o Lahore, nika e bola ná mukanjo m’ebolo mu lome babo̱ o bepolo bepe̱pe̱. Na ta na kusa malea ma ngińa ebanja na ta na no̱ngo̱ dongo o mu musunga ma madoi. Na bo ndutu jita, ne̱ne̱ mbame̱ne̱ ka mō̱ nu si tongwe̱le̱ o londe̱ m’bē̱ mao. Na timbi o Karachi, na ja o London, Inglisi. Ńo̱ng’am e ta nde ná na boteye pe̱te̱ o bolea wuma ipe̱pe̱.

Bonasango jita bena ba ta belongi ba mbia ma Bete̱l ba ta o mwemba mam o London. Pryce Hughes, muboled’a mukanjo m’ebolo ńa muyao a ta a we̱le̱ mba owas’a eyap’ao. A ta a langwea mba buńa bō̱ ne̱ni Joseph F. Rutherford, nu ta mombwed’a ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱ a tano̱ a bola mo̱ malea ma ngińa. Ponda Hughes a kekino̱ bola beteledi, Rutherford a kimedi mo̱ na ngińa. Na ta mańaka o je̱ne̱ Hughes a mayo̱ ke̱ o̱nge̱le̱ nika. Mo̱ ná o bebotedi nika e ta e lingise̱ mo̱. Nde o sukan a so̱ṅtane̱ ná a ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a ma malea ma ngińa mena ma ta pe̱ nde eyemban a ndol’a Yehova. (Bon. 12:6) Byala bao be tapi mba mulema, bongwane̱ pe̱ mba o bolea pe̱te̱ na muńe̱nge̱.

Niponda nde ńango am a po̱ino̱ ja o London, na mo̱ emea jokwa Bibe̱l na John E. Barr, nu timbi boleye̱ o Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. A pomane̱ ńaka o mudī, a dubisabe̱ o mbu 1957. Ombusa ponda nde nokono̱ ná sango am oko Bibe̱l na Mboṅ a Yehova oboso ná a mawo̱.

O mbu 1958 nde na baino̱ munańango Lene, ngo̱n a Danemark nu po̱i je̱ o London. Mbu mu bupe̱ nde Yehova abedino̱ biso̱ mun’a muto, mun’a boso ńa bana basu batanu. Na kusi pe̱ beto̱ti o Mwemba ma Fulham. Nde na ponda, si ja la bwam la Lene di boli ná jale ja o mundi mwe wea. Jalo so̱ o Adelaide, o Ostralia, o 1967.

Mwemba masu o Adelaide mu ta mu be̱ne̱ 12 la bo̱kisabe̱ bena ba ta ba mákokwe̱ mimbu. Ba ta nde bate̱ dikalo ba ko̱di. Na biso̱ di pomane̱ o be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bwam la mambo ma mudī.

O mbu má 1979, biso̱ na Lene di bo muńe̱nge̱ o be̱ne̱ muna nu londe̱ batanu, Daniel. A ta a yabane̱  diboa di belabe̱ ná ‘mongolisme,’ * a si wusa so̱ be̱ longe̱ pond’a bwaba. To̱ nate̱na tatan ye mba ndutu o langwa sese di sengino̱. Di we̱le̱ nde biso̱me̱ne̱ mususu o bongwa mo̱, esibe̱ dimbea bane̱ bana basu bane̱i. Ponda iwo̱ Daniel a ta be̱ a tukwa muso̱no̱, a timba blu, mapo̱ndi maba mena ma ta mo̱ o mulema ma ta matakise̱ mo̱ ná a soe we̱i bwam, di ta so̱ nde di ńane̱ mo̱ mīla o do̱kita. Nde to̱na si be̱ne̱ lao la ja la bwam, a ta a to̱ndo̱ bato a be̱ pe̱ dibie̱ jita. A ta pe̱ a to̱ndo̱ mambo ma mudī. Je te̱ o kane̱ oboso ná di mada, mo̱ pe̱ a mako̱te̱le̱ ngus’ao ya mā, a nunge̱ mulopo mao, nde a kwala na bokenju ná “Amen!” Denge̱ a mada da lao.

Daniel a po̱ino̱ mbu mine̱i, na mo̱ a botea boa pol’a ńambe ńa maya. Biso̱ na Lene di ta di ńo̱sea o mudī na o eyobo. Na kusi yuka la mo̱nge̱le̱. O ponda di si tano̱ pe̱ di be̱ne̱ ngudi nde muboled’asu ń’ebondo Neville Bromwich a po̱ino̱. A sokane̱ biso̱ bwanga bo bulu, na miso̱di o miso̱. Biso̱ be̱se̱ di koma miso̱di. Byala bao ba ndolo na ba muyao be ta bembe̱ biso̱ buka dime̱ne̱. Bone̱ bao nde alono̱, lambo ka nge̱ṅ po̱. Ombusa ponda nde Daniel a wedino̱. Mbo̱lo̱n ao nde e ńo̱si biso̱ buka me̱se̱. Nde di lembe̱ ndut’asu, na mbaki ná to̱ lambo​—to̱ mo̱me̱ne̱ kwedi​—di titi ná di pandise̱ Daniel etum na ndol’a Yehova. (Rom. 8:38, 39) Je o jenge̱le̱ buńa di me̱nde̱no̱ be̱ na mo̱ ke̱ a pumbo owas’a peńa ńa Loba!​—Yohane 5:28, 29.

O nin we̱nge̱, ombusa ndutu inde̱ne̱ iba na kusino̱, na dia na mabolea ka mutudu o mwemba. Mambo na kusino̱ mokwe̱le̱ mba o bia bwea bape̱pe̱ ndedi, tobotobo ba be oteten a mitakisan. Na mawe̱ ná na si kaise̱ babo̱. O diwengisan, na mabaise̱ nde na mbame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni mambo ba kusino̱ ma tukono̱ besengedi babu ba mulema na mo̱nge̱le̱ mabu e? Ne̱ni neno̱ ná na lee̱ babo̱ ná na be̱n ponda ońol’abu e? Ne̱ni neno̱ ná nembe̱ babo̱ o bola jemea la Yehova e?’ Na to̱ndi ebol’a pe̱pe̱le̱ la batatedi o mwemba! Na mbale̱, niponda neno̱ o lo̱ko̱ na jembe̱ bape̱pe̱ o mudī, mbame̱ne̱ pe̱ na makusa lo̱ko̱mea na jembame̱.

Na masenga nde ka mulo̱nge̱ myenge nu kwali ná: ‘Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi ba [Yehova] be membe̱ mudī mam.’ (Mye. 94:19) A sue̱le̱ mba o mitakisan ma mbia, o mabandan ma bebasi, mitakisan mi wu na mbame̱ne̱, na diboa la mo̱nge̱le̱. Yehova a lee̱le̱ mba ná e nde Sango am na mbale̱!